Epidemiologija, etiopatogeneza in histološka klasifikacija pljučnih tumorjev
Epidemiology, etiopathogenesis and histological classification of lung tumors

slovenski

2002

letnik 41, številka 4

Adenoma    Bronhialne novotvorbe   Pljučne novotvorbe   Prekanceroze   Adenomatoza pljučna   Karcinoidni tumor   Karcinom drobnocelični   Karcinom nemalocelični, pljučni   Karcinom ploščatocelični   Mezoteliom   Paraneoplastični sindromi   pljučni rak    novotvorbe    epidemiologija    etiologija    histologija 

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pljučni rak je najpogostejši malignom pri moških in glavni vzrok umrljivosti zaradi raka pri obeh spolih. Na svetu letno prizadene več kot 8 milijonov ljudi, umre pa jih več kot milijon. Kajenje ga povzroči pri moških v 90% in v 78% pri ženskah. Ostali vzroki so (ne)poklicna izpostavljenost škodljivim dejavnikom, brazgotinjenje v pljučih in genetski dejavniki. V Sloveniji sta sev letih 1995-98 pri moških znižala incidenca pljučnega raka z 88,3 na 82/100.000 in odstotek pljučnega raka med vsemi malignomi z 21 na 19 %; pri ženskah se je incidenca zvišala na 19/100.000 (5 % vseh malignomov). Odkrili so 25 % omejenih in 38 % lokalno razširjenih oblik pljučnega raka, pri 34 % sodokazali oddaljene zasevke, v 3 % razširjenosti niso ugotovili. Leta 1998 jeimelo 82,9 % bolnikov različne oblike nedrobnoceličnega raka,17,1 % pa napovedno neugodni drobnocelični rak. V zadnjih letih predstavljata 10% napovedno neugodni vrsti nedrobnoceličnega raka, pleomorfni in kombinirani velikocelični nevroendokrini rak. 5-letno preživetje vseh vrst pljučnega raka je bilo pri moških 8%, pri ženskah 10%, v I. stadiju bolezni pa preko 60%. Sinhrone in metahrone dvojne primarne pljučne tumorje so ugotovili v 8,4 %, v pljučih in drugod po telesu v 11 %, trojne pa v 0,8 %. Pri 18 % bolnikov se hkrati pojavljajo tumorske in netumorske patološke spremembe v pljučih.

26.06.2015