Sodobni družbeni kontekst tako na nacionalnih kot na globalni ravni percipirano zaznamuje nevarno intenziviranje fenomenov rasizmov in posledično substancialna rast različnih intelektualnih in političnih odzivov na te fenomene tudi v družboslovnih okoljih, kjer tem fenomenom ni bila posvečena velika pozornost. Pričujoči članek kritično reflektira nenaslovljen dominanten epistemološki okvir prevladujočih analiz in razumevanj rasizmov, ki na redukcionističen način zamejujejo razumevanje rasizmov, zgodovinskega pojava teh fenomenov in njihove trdoživosti v okviru liberalno-demokratičnih kapitalističnih družb, organiziranih v okviru nacionalne države. Preko refleksije geneze in temeljnih koordinat te epistemologije in navezujoč se na alternativne epistemologije, ki so bile utišane, vzpostavi okvir za potencialno kompleksnejši pogled na sodobne fenomene rasizmov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-LI0OSR22

COBISSID

24132099

Objavljeno

09.04.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vrečko Ilc, Blaž (2020). Geneza in omejitve dominantne epistemologije preučevanja rasizma ter kritični potencial zgodovinsko utišanih alternativnih epistemologij. Družboslovne razprave, letnik 36, številka 93, str. 7-31. URN:NBN:SI:DOC-LI0OSR22 from http://www.dlib.si

MLA:

Vrečko Ilc, Blaž. "Geneza in omejitve dominantne epistemologije preučevanja rasizma ter kritični potencial zgodovinsko utišanih alternativnih epistemologij." Družboslovne razprave letnik 36. številka 93 (2020) str. 7-31.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI0OSR22>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)