Opis
V Grčiji smo raziskovali škržade rodu Mezammira Fieber, 1876 (Hemiptera: Cicadidae), ki smo jih prej prištevali v rodove Cicadivetta Boulard, 1982, Cicadetta Kolenati, 1857, Melampsalta Kolenati, 1857, Tettigetta Kolenati, 1857 ali tudi Pauropsalta Goding & Froggatt, 1904. V članku navajamo utemeljitev za ponovno uvedbo rodovnega imena Mezammira. Ker je tipski primerek rodu, Mezammira flaveola comb. nova, izgubljen ali uničen, smo izbrali in v članku opisujemo neotip z lokalitete na Mt. Taigetosu, nedaleč od Mistre pri Šparti, Grčija, ki je locus typicus, kakor navaja Brullé (1833). Dodajamo še opis samice, ki do sedaj še ni bil objavljen. Do sedaj smo poznali v Grčiji naslednje vrste iz tega rodu: Mezammira tibialis comb. nova, M. flaveola comb. nova, M. carayoni comb. nova in M. goumenissa comb. nova. V tem članku objavljamo opisa dveh novih vrst s Peloponeza in z otoka Naxos, M. sakisi sp. nova in M. filoti sp. nova. Nekatere grške vrste iz rodu Mezammira imajo zelo ozko omejena območja razširjenosti. Skupna značilnost škržadov tega rodu so pozivni napevi s hitrim sosledjem kratkih ehemov vsaj dveh različnih dolžin. Dve vrsti, M. carayoni sp. nova in M. filoti sp. nova sta, kolikor vemo, endemični za otoka Kreto in Naksos ter sta alopatrični z ostalimi vrstami iz rodu Mezammira. Mezammira goumenissa comb. nova in M. sakisi sp. nova sta simpatrični ali vsaj parapatrični z vrsto M. flaveola comb. nova, ki je splošno razširjena v južni Grčiji. To je verjetno razlog, da imajo le napevi teh dveh vrst (M. goumenissa comb. nova in M. sakisi sp. nova) mnogo višje nosilne frekvence kot ostale vrste, kar verjetno zmanjšuje možnost križanja.