Potrošnik kot uporabnik spletnih storitev

slovenski

2020

obligacijsko pravo   sodna praksa   spletne trgovine   varstvo potrošnikov

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF

Politika varstva potrošnikov v EU temelji na logiki, da je potrošnik šibkejša pogodbena stranka, ki potrebuje posebno varstvo. Pri razmerjih na spletu ni vedno jasno, kdo je šibkejša stran, ki potrebuje zaščito. Posledično se pojavi vprašanje, ali je klasična binarna delitev na potrošnika in trgovca še vedno ustrezna za opredelitev potrošnika v posameznem pogodbenem razmerju v digitalnem okolju, v katerem je meja med trgovcem in potrošnikom pogosto zabrisana. Prispevek obravnava tri zadeve, v katerih je odločalo ali še odloča Sodišče EU o statusu potrošnika kot uporabnika spletnih storitev. Zadeva Schrems se nanaša na status potrošnika v okviru pogodbe, sklenjene za uporabo spletnega družbenega omrežja, torej za daljše časovno obdobje. Zadevi Kamenova in Personal Exchange Information pa obravnavata dobičkonosno dejavnost posameznikov na spletu - spletno prodajo in igranje spletnih iger na srečo. Te zadeve nazorno prikažejo, da je uporaba klasične binarne delitve na trgovca in potrošnika v digitalnem okolju otežena. Za presojo statusa potrošnika v konkretni zadevi je ključnega pomena sodna praksa Sodišča EU, saj je to edino pristojno za razlago avtonomnih pojmov prava EU, kot je tudi pojem potrošnika.

03.03.2023