Humanist Juan Luis Vives, ki je po mnenju sodobnikov sodil med vodilne mislece svojega časa, je v zadnjih desetletjih, predvsem po zaslugi raziskovalcev, kot sta Carlos Norena in Charles Fantazzi, znova deležen večje pozornosti. Članek na ozadju zgodovinskega konteksta, predvsem položaja Judov v Španiji pod inkvizicijo ter razmer na dvoru Henrika VIII. v obdobju njegovega zakona s Katarino Aragonsko ter razkola, ki mu je sledil, obravnava Vivesov raznoliki opus. Pozornost posveti razpravi De institutione feminae Christianae ter njeni povezanosti z vse bolj kočljivim položajem kraljice Katarine in kraljične Marije. Ugotoviti je mogoče, da Vives ponudi nekaj s tedanjega stališča presenetljivo liberalnih novosti v zvezi s statusom žensk; s tem v zvezi je zanimiv zlasti njegov poudarek na intelektualnih zmožnostih, kjer je zastopal za svoj čas nevsakdanje stališče, da lahko ženska ravno preko uma, poučenosti in študija doseže pravo vrlino. Članek je pospremljen s slovenskim prevodom celotnega predgovora k obravnavanemu besedilu, posvečenega kraljici Katarini.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-KT0JW16D

COBISSID

37953283

Objavljeno

02.02.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ješovnik, Martina, Movrin, David (2020). Juan Luis Vives (1492-1540) in njegov priročnik De institutione feminae Christianae. Clotho, letnik 2, številka 1, str. 79-93. URN:NBN:SI:DOC-KT0JW16D from http://www.dlib.si

MLA:

Ješovnik, Martina, Movrin, David. "Juan Luis Vives (1492-1540) in njegov priročnik De institutione feminae Christianae." Clotho letnik 2. številka 1 (2020) str. 79-93.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KT0JW16D>

Clotho
2019-
(Zbirni zapis)