SJM 93 kaže tendenco zmanjševanja sprejemljivosti priseljencev. Krepi se ekskluzivizem glede slovenskega državljanstva. Prevladuje konservativno pojmovanje nacionalne identitete, ki se opira na notranjo homogenost, izključnost in na razlikovanje med avtohtonimi in priseljenimi prebivalci. Z množičnim priseljevanjem naj bi prišlo do negativnih posledic kot so kriminal,konflikti, nezaposlenost, pomanjkanje stanovanj, nižje plače, umazanija, izrivanje slovenskega jezika ipd. Sicer pa se malo vprašancev zavzema za zaščito domačih podjetij, 66% pa jih zagovarja opcijo "naj preživijo le tista podjetja, ki so konkurenčno sposobna in učinkovita". Pač pa je izrazitejša podpora državni zaščiti domačega kmetijstva pred tujo konkurenco. Izrazito prevladuje tudi stališče, da tujci ne bi smeli kupovati zemlje pri nas.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-KPZH480P

COBISSID

557917

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mlinar, Zdravko (1994). Kdo danes še potrebuje državne meje?. Teorija in praksa, letnik 31, številka 9/10, str. 814-825. URN:NBN:SI:DOC-KPZH480P from http://www.dlib.si

MLA:

Mlinar, Zdravko. "Kdo danes še potrebuje državne meje?." Teorija in praksa letnik 31. številka 9/10 (1994) str. 814-825.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KPZH480P>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1994
(Celotna številka)