Symptoms of anxiety and depression among Slovenian breast cancer survivors post treatment during the COVID-19 pandemic : a cross-sectional study
Simptomi anksioznosti in depresije pri slovenskih bolnicah z rakom dojke po zdravljenju v času pandemije covida-19 : presečna študija

angleški

2024

letnik 63, številka 1

anksioznost   covid -19   depresija   psihološki distres   rak dojke

Nacionalni inštitut za javno zdravje
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Čeprav sta anksioznost in depresija pomembna dejavnika duševnega zdravja, ni veliko študij, ki bi se osredotočale na obdobje po koncu zdravljenja. Težave v duševnem zdravju lahko vplivajo na okrevanje po raku ter na kakovost življenja in preživetje. V tej presečni študiji smo preučevali prevalenco anksioznosti in depresije v času pandemije covida-19 pri slovenskih preživelih bolnicah z rakom dojke po koncu zdravljenja in ocenili z njima povezane korelacije. Metode: Med septembrom 2021 in januarjem 2022 smo zbrali podatke 430 preživelih bolnic z rakom dojk, ki so bile 1–5 let po koncu zdravljenja in ki so prejele post-lokalno zdravljenje in (neo)adjuvantno kemoterapijo. Anksioznost in depresija sta bili merjeni z bolnišnično lestvico anksioznosti in depresije (HADS). Za ugotavljanje dejavnikov, povezanih z višjimi stopnjami anksioznosti in depresije, je bila uporabljena multivariatna linearna regresija. Rezultati: Ključne ugotovitve te študije so visoka pojavnost simptomov psihološkega distresa in identifikacija spremenljivk povezanih z več simptomov psihološkega distresa. Približno tretjina preživelih bolnic z rakom dojke ima višje od normalnih ravni simptomov anksioznosti in depresije. Pri eni od osmih oseb ugotavljamo klinično pomembno anksioznost in depresijo. Z multivariatno linearno regresijo je bilo ugotovljeno, da so starost, slabša kakovost življenja, višja raven strahu pred ponovitvijo raka, manjša psihološka odpornost, manjša socialna podpora ter nezadovoljene potrebe po psihosocialni in čustveni podpori pomembni korelati simptomov anksioznosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nižja kakovost življenja, višje ravni strahu pred ponovitvijo bolezni, nižja odpornost in nižja socialna podpora povezani z večjo simptomatiko depresije. Zaključek: V našem vzorcu slovenskih preživelih bolnic z rakom dojk 1–5 let po zdravljenju je bila prevalenca simptomov anksioznosti in depresije visoka, kar bi lahko bilo povezano s pandemijo covida -19. Demografski in psihosocialni dejavniki, ugotovljeni v tej študiji, ponujajo obetavne usmeritve za prihodnje študije. Ključne ugotovitve študije so pomembnost prepoznavanja in obravnave psiholoških potreb preživelih bolnic z rakom dojke po končanem zdravljenju ter potreba po dolgoročnem spremljanju.

05.04.2024