Opis
Sesalci so bili med prvimi predmeti, ki jih je razstavil Kranjski deželni muzej (ustanovljen leta 1821, neposredni predhodnik Prirodoslovnega muzeja Slovenije). Kljub temu je ostala Zbirka sesalcev majhna skozi vse 19. stoletje in večino 20. stoletja. V zadnjih treh desetletjih se je Zbirka povečala s približno 700 primerkov v zgodnjih 80-ih letih prejšnega stoletja, na današnjih približno ca 23.000 eksponatov, od katerih jih je 20,195 katalogiziranih. Zbirka je v geografske pogledu regionalna, tako da 17.216 muzejskih primerkov (= 85,1% vseh katalogiziranih enot) izvira iz južne Evrope; 11.214 primerkov (=55,4% katalogiziranih) je z razmeroma majhne površine (približno 2 104 km2) Slovenije. Zbirka vključuje verjetno največje vzorce redkega balkanskega endemita dinarske voluharice Dinaromys bogdanovi (216 muzejskih primerkov) in navadnega polha Glis glis (2244 primerkov, večinoma lobanj). V tej objavi je podan pregled muzejskih primerkov devetih sesalčjih redov: Lagomorpha, Erinaceomorpha, Macroscelidea, Afrosoricida, Scandentia, Hyracoidea, Didelphimorphia, Diprodontia in Monotremata. V Muzeju je 279 primerkov, ki pripadajo 23 vrstam v 15 rodovih in 10 družinah. Velika večina primerkov so zajci (36,4%) in ježi (57,8%). Material izvira iz 23 držav v petih biogeografskih območjih: palaearktičnem (89,2% primerkov), nearktičnem (1,1%), etiopskem (2,9%), orientalnem (1,1%) in avstralskem (1,1%). Večina primerkov je iz Slovenije (44,4%) in iz jugovzhodne Evrope (78,0%). Zbrani so bili na 90 nahajališčih v Sloveniji in 110 nahajališčih v tujini; seštevek je 200 nahajališč. Večina primerkov je ohranjenih kot lobanja (84,8%) ali kot koža z lobanjo. Približno tretjina (35,7%) muzejskih primerkov so kože, od 1,4% primerkov pa je ohranjeno tudi okostje. Nadaljnjih 9,4% primerkov so dermoplastični preparati; ti vključujejo zgodovinske primerke, ki so pogosto pomanjkljivo dokumentirani. Samo 4,0% primerkov je konzerviranih v etanolu.