V svoji pesmi 84 Katul opisuje Arija, parvenija skromnih korenin, ki začetkom besed kompulzivno dodaja pridih, da bi vzbudil vtis izobraženosti; namesto "commoda" in "insidias" izgovarja "chommoda" in "hinsidias". Takšna izreka je imela močno socialno konotacijo in govorce latinščine, ki so pridih opustili, je čakala socialna stigma; "rusticus fit sermo si aspires perperam", je zapisal Nigidij Figul. Toda zakaj "commoda"? Zakaj "insidias"? To bi bili lahko dve povsem naključni besedi in nekateri komentatorji menijo, da ni razloga za dodatno pomensko raven; entia non sunt multiplicanda praeter necessitatem. Pesem se zato ponaša z dolgo zgodovino ne ravno razburljivih interpretacij in prevodov. Šele renesančni izdajatelji so ugotovili, da v rokopisih pridih dejansko manjka, medtem ko je bodico na koncu epigrama odkrilo šele dvajseto stoletje. Na podlagi tega izročila bo skušal članek identificirati novo pomensko plast, ki ponuja svojski vpogled v Katulovo razumevanje človeške narave.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-K56N224V

COBISSID

67453282

Objavljeno

10.06.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Movrin, David (2018). Chommoda in hinsidias. Primerjalna književnost, letnik 41, številka 2, str. 145-151. URN:NBN:SI:DOC-K56N224V from http://www.dlib.si

MLA:

Movrin, David. "Chommoda in hinsidias." Primerjalna književnost letnik 41. številka 2 (2018) str. 145-151.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K56N224V>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)