Ustavno sodišče kot pozitivni zakonodajalec

slovenski

2015

letnik 41, številka 6/7

delitev oblasti   demokracija   odločanje   parlamenti   pravosodje   sodne odločbe   ustavna sodišča   zakonodaja

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zborniku, ki ga je uredil profesor Allan D. Brewer-Carias, so zbrana številna nacionalna poročila o tem, ali in v kakšnem obsegu posamezna ustavna sodišča delujejo kot pozitivni zakonodajalci. Med njimi ni poročila iz Slovenije. Prispevek poskuša oblikovati okvir za takšno nacionalno poročilo. Pokazalo se je, da lahko v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije v skoraj četrt stoletja po sprejemu Ustave RS najdemo presenetljivo veliko takšnih, ki posegajo v pristojnosti zakonodajalca. Avtor opozarja, da v prispevku ne poskuša celovito analizirati prakse Ustavnega sodišča, temveč se ukvarja z incidentnimi zadevami, pri katerih so posebne okoliščine spodbudile sodišče, da je sprejelo inovativne odločitve. V nekaterih od njih gre za nadomeščanje vloge Državnega zbora in drugih državnih organov (volilne komisije, Sodni svet), za svojevrstno stopnjevanje sankcij zaradi neuresničevanja odločitev Ustavnega sodišča, za akte pozitivnega aktivizma, ki razvojno interpretirajo ustavne določbe o varstvu človekovih pravic in svoboščin, za protivečinsko vlogo pri omejevanju kršitev ustavnih načel s strani parlamentarne in/ali referendumske večine itd. V sklepnem delu avtor prikazuje, kako je ustavnopravna znanost poskušala teoretično osmisliti širjenje pristojnosti in moči ustavnega sodstva v sistemu ustavne demokracije, omenja pa tudi predloge, ki težijo k zoževanju funkcij ustavnih sodišč in podrejanju ustavnih sodnikov parlamentarni večini, ki jo ob pomoči partitokracije obvladuje izvršilna oblast.

19.01.2017