Identiteta človeka je dinamična, nestalna in spremenljiva ter se oblikuje v družbenih kontekstih. Zaradi narave bolezni so ljudje z demenco prepoznani kot ranljiva skupina z manj stabilno identiteto, zato je njihova individualnost pogosto nespoštovana. Sistematični pregled literature kaže, da imata bivalno in socialno okolje pomembno vlogo pri utrjevanju, ohranjanju in rekonstrukciji identitete ljudi z demenco. Interakcije ljudi z demenco z njihovim bivalnim in socialnim okoljem namreč omogočajo učenje novih strategij za izražanje svoje identitete, socialno omrežje pa je dragocen vir moči v procesu izražanja, utrjevanja ali preoblikovanja identitete. Pripovedi in zgodbe ljudi z demenco pripomorejo k ohranjanju njihove osebne identitete in omogočajo podoživljanje spominov. Možnost zaupanja izkušenj in vključenost v socialne interakcije pomenita priznanje njihove enkratnosti in jim dajeta občutek vrednosti. Ljudje z demenco si želijo sodelovanja in vključenosti pri aktivnostih, saj so številne ključen gradnik njihove identitete, uspešno dokončanje aktivnosti pa pripomore k ohranjanju pozitivne samopodobe in doživljanja lastne vrednosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-JQIQ1T7B

COBISSID

126593795

DOI

10.51741/sd.2022.61.2-3.185-202

Objavljeno

23.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Penič, Benjamin, Munđar, Sintija (2022). Identiteta ljudi z demenco. Socialno delo, letnik 61, številka 2/3, str. 185-202. URN:NBN:SI:DOC-JQIQ1T7B from http://www.dlib.si

MLA:

Penič, Benjamin, Munđar, Sintija. "Identiteta ljudi z demenco." Socialno delo letnik 61. številka 2/3 (2022) str. 185-202.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQIQ1T7B>

Socialno delo
1982-
(Zbirni zapis)