La marginalidad social como materia novelable : modos de prostitución en tres novelas galdosianas

španski

2020

marginalnost   Pérez Galdós, Benito   podoba ženske   prostitucija   realistični roman   španska književnost

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V celotni Evropi je 19. stoletje ključno obdobje za položaj ženske, saj so se tak-rat povsod pričela pojavljati različna gibanja za žensko emancipacijo, pa tudi politični in družbeni razmisleki na temo ženske in njene podrejene vloge v meščanski družbi. Ta tematika se zrcali tudi v španski književnosti omenjene dobe, zlasti v realističnem in naturalističnem romanu. Tema družbene in spolne odklonskosti je neločljiva od romanopisja Benita Péreza Galdósa (1843-1920), čigar romani o življenju v tedanji Španiji jasno razkrivajo polemike o zgovornih mehanizmih nadzora ter načinih korekcije družbeno nezaželenih in nesprejemljivih vidikov vedenja ženske. V pričujoči analizi se osredotočamo na tri Galdósove romane, La desheredada (1881), Fortunata y Jacinta (1886-1887) in Nazarín (1895), v katerih se prostitucija ne pojavlja le v različnih oblikah in stopnjah, temveč tudi v skladu z različnimi filozofskimi usmeritvami in ideološkimi stališči. Tema prostitucije in ženske kot njene protagonistke je Galdósu služila za oblikovanje in posredovanje kritike, usmerjene v tedanjo špansko družbo. Izhajajoč iz teoretskih postulatov (o institucionaliziranem nadzoru, o korekciji anormalnega vedenja ženske, o marginalnosti za družbeni sistem nevarnih posameznikov itd.), ki jih je Michel Foucault razvil v študijah Nadzorovanje in kaznovanje (1975) ter Zgodovina seksualnosti, 1. Volja do znanja (1976), v pričujočem članku analiziramo naslednje teme: telesna disciplina, družbeno in seksualno zatiranje ženske v španski družbi, panoptikon moškega nadzorovanja in podoba ženske v skladu s postulati meščanske družbe v 19. stoletju.

22.06.2021