Raziskava redčenj bukovih sestojev v raziskovalnih objektih Pišece in Brezova reber
Beech thinning experiment in the research objects Pišece and Brezova reber

slovenski

2013

letnik 71, številka 9

redčenje   nega gozdov   bukovi sestoji   raziskovalne ploskve

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Za raziskavo učinkov redčenja bukovih sestojev sta bila izbrana dva raziskovalna objekta (Pišece in Brezova reber), ki sta razdeljena na tri bloke, vsak pa obsega tri ploskve (vsaka meri 0,09 ha), katerim smo naključno določili obravnavo: klasično izbiralno redčenje (obravnava A), izbiralno redčenje s stalnimi izbranci (obravnava B) in brez ukrepanja (obravnava C). Najprej smo ugotovili ničelno stanje gozdnih sestojev, v sestojih z obravnavama A in B smo določili izbrance in odkazali drevje za posek. Na Brezovi rebri je bil merski prag DBH = 5 cm, Pišecah pa DBH = 10 cm. Na Brezovi rebri smo izmerili 3.759 dreves ha-1, v Pišecah pa 1.533 dreves ha-1. Lesna zaloga sestojev na Brezovi rebri je bila 40-179 m3 ha-1, temeljnica 20,9-32,5 m2 ha-1; v Pišecah pa 119-317 m3 ha-1 in 16,9-35,3 m2 ha-1. V sestojih z obravnavo A smo na Brezovi rebri izbrali v poprečju 467 izbrancev ha-1 in odkazali 1.276 konkurentov (28,4 % lesne zaloge), v Pišecah pa 274 izbrancev ha-1 in odkazali 530 konkurentov ha-1 (31,5 % lesne zaloge). V sestojih z obravnavo B smo v povprečju na Brezovi rebri izbrali 100 izbrancev ha-1 in odkazali 496 konkurentov ha-1 (17,9 % lesne zaloge), v Pišecah pa smo izbrali 89 izbrancev ha-1 in odkazali 326 konkurentov ha-1 (24,0 % lesne zaloge). S parametričnimi testi smo med obravnavama A in B ugotovili razlike v številu odkazanih dreves na izbranca in v deležu odkazanih dreves glede na celotni sestoj.

08.04.2015