Problematika teritorialnosti v politični in kulturni geografiji

slovenski

1999

letnik 71

družbena geografija    politična geografija   družbeni razvoj   kulturna krajina   prostor    prostorski razvoj

Zveza geografov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek skuša podati problematiko človekove teritorialnosti v razmerju do politične in kulturne geografije. Na teritorialnost se namreč navezuje vrsta elementov in vidikov, ki prispevajo k temu, da se katerakoli "anonimna" prostorska danost lahko preoblikuje v neko opredeljeno teritorialno enoto, za katero v njej dominantne družbene skupine določijo ime, obseg in meje ter s tem izvajajo nad njo svojo družbeno kontrolo. Ob družbeno političnem aspektu pa ne gre zanemariti družbeno-kulturni vidik teritorialnosti, saj shajajo ob državnih prostorih tudi običajno dolgotrajnejši kulturni prostori, ki so jih s svojo prisotnostjo zaznamovale različne etno=jezikovne skupnosti in se z njimi identificirale. Tako kot identiteta, ima tudi teritorialnost različne in mnogokrat sočasne dimenzije, ki se glede na človekovo gledišče in spremembe družbenih in političnih razmer v različnih obdobjih in okoljih uveljavljajo z različno intenzivnostjo. Prav zaradi tega je neizogibno, da se geografija v prostorski interpretaciji družbe oziroma preučevanju družbeno relevantnih pojavov v prostoru in njihovega razvoja stalno srečuje s problemi človekove teritorialnosti in iz nje izhajajočih prostorskih ikonografskih predstav.

26.07.2011