Obravnava bolnikov s kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom tip 1 po zlomu distalnega dela koželjnice
Treatment of patients with complex regional pain syndrome after distal radius fracture

slovenski

2011

letnik 10, številka 2

bolečina   bolečinski sindrom   koželjnica   zlomi

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Kompleksni regionalni bolečinski sindrom (KRBS) je bolečinski sindrom, za katerega so poleg hude bolečine značilne senzorične, motorične in avtonomne motnje, pogosto povezane s trofičnimi spremembami. Zanimala nas je incidenca KRBS pri bolnikih po zlomu distalnega dela koželjnice in dejavniki tveganja za razvoj KRBS ter ocena učinkovitosti rehabilitacije pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju mišične moči pri stisku pesti, izboljšanju gibljivosti zapestja in uporabi roke pri dnevnih življenjskih aktivnostih. Metode: Raziskava je bila retrospektivna. Vključili smo bolnike s poškodbo distalnega dela koželjnice, ki so se v obdobju od leta 2008 do 2010 zdravili na Inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v UKC Maribor. Zanimali so nas starost in spol bolnikov, trajanje rehabilitacije le-teh pri nas, občutek bolečine in gibljivost v zapestju ter mišična moč stiska pesti na začetku in ob zaključku rehabilitacije. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 125 bolnikov. Dvajset bolnikov je imelo KRBS (16 %). Delež KRBS pri ženskah (19,8 %) je bil opazno višji kot pri moških (9,1 %), a nismo dokazali povezanosti med spolom in nastankom KRBS (p = 0,135). Prav tako nismo ugotovili povezanosti z zlomom na dominantni roki (p = 1,000). Glavna simptoma sta bila bolečina pri bolnikih v mirovanju (100 %) in hiperestezija (100 %). Pri vseh bolnikih je bil zmanjšan obseg gibov v zapestju in groba mišična moč. Od senzoričnih znakov je imelo 16 bolnikov hiperalgezijo (80 %), 16 pa spremenjeno barvo kože. Pri 16 bolnikih je nastal edem (80 %). Pri bolnikih s KRBS je po terapiji prišlo do statistično značilnega povprečnega zmanjšanja bolečine, ocenjene na vidni analogni lestvici (p < 0,001), prav tako se je statistično značilno izboljšala groba mišična moč (p < 0,001) in gibljivost v zapestju (p < 0,001). Zaključki: Ocenjena incidenca KRBS po zlomu distalnega dela koželjnice je bila 16 %. Povezanosti nastanka KRBS s spolom, zlomom na dominantni roki ali starostjo nismo dokazali. Potrdili pa smo, da so bile višje povprečne ocene bolečine na vidni analogni lestvici povezane z nastankom KRBS. Ugotovili smo tudi, da je bil izid rehabilitacije bolnikov s KRBS boljši, če smo z njo začeli zgodaj. Pri bolnikih se je po rehabilitaciji statistično značilno zmanjšala bolečina ter izboljšala groba mišična moč in gibljivost v zapestju.

07.03.2012