Novi Madžarski temeljni zakon je stopil v veljavo 1. januarja 2012. Avtorja v članku pokažeta, da vsebina Temeljnega zakona povečini izhaja iz prejšnje demokratične liberalne ustave, vendar je njegova retorika konzervativno krščansko historicistična. Temeljni zakon in prehodne določbe (sprejete posebej) imajo kljub temu nekaj vsebinskih pomanjkljivosti, kot je na primer omejevanje pristojnosti ustavnega sodišča, odpustitev pooblaščenca za varstvo podatkov in predsednika vrhovnega sodišča, pristojnost vodje sodne uprave in vrhovnega tožilca, da za vsako zadevo izbereta sodišče, možnost doživljenjskega zapora in pretirana uporaba kardinalnih (organskih) zakonov. Te vsebine bodisi kršijo splošna načela ustavništva ali pa Evropske unije in mednarodnopravnih obveznosti. Nekaj pomanjkljivosti je mogoče razrešiti z ustvarjalnim razlaganjem, če bo madžarsko ustavno sodišče sprejelo to vlogo varuha evropskih ustavnih vrednot.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-IJTJJMJM

COBISSID

455935

Objavljeno

26.01.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jakab, András, Sonnevend, Pál, Nadles, Mojca (2012). Kontinuiteta s pomanjkljivostmi. Revus (Ljubljana), številka 17, str. 77-90, 113-115. URN:NBN:SI:DOC-IJTJJMJM from http://www.dlib.si

MLA:

Jakab, András, Sonnevend, Pál, Nadles, Mojca. "Kontinuiteta s pomanjkljivostmi." Revus (Ljubljana) številka 17 (2012) str. 77-90, 113-115.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJTJJMJM>

Revus
2003-
(Zbirni zapis)