Krasoslovje je integralni sistem znanosti o krasu, močno podobno fizični geografiji. Med vodilnimi krasoslovci je vrsta geografov, tudi na Slovenskem, npr. prof. Gams. Na podlagi bibliografije je mogoče izdvojiti nekaj novejših smeri v krasoslovnih raziskavah: nastanek in razvoj krasa, speleogeneza, vloga mikrobiologije, luminiscenca, klastični sedimenti, minerali, nastanek in razvoj kapnikov, merjenje odlaganja sige, kemizem kapnikov, absolutna datacija sedimentov. Hidrološke raziskave so smer, ki jo bo treba obdržati in okrepiti. Regionalno gledano je "odkrivanj" manj, čeprav se krasoslovci podajajo v najbolj oddaljene dele sveta. Med objavljenimi deli narašča število iz drugih delov sveta in so "klasična" kraška ozemlja zapostavljena. Sinteza in sintetični prispevki so tista dejavnost, ki bi se je geografi lahko v večji meri lotili in kar jim (naj) zagotavlja tudi njihova osnovna izobrazba.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-HYQVJ7AP

COBISSID

23422818

Objavljeno

07.03.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kranjc, Andrej (2003). Novejše smeri v krasoslovnih raziskavah. Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, številka 20, str. 65-73. URN:NBN:SI:DOC-HYQVJ7AP from http://www.dlib.si

MLA:

Kranjc, Andrej. "Novejše smeri v krasoslovnih raziskavah." Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani številka 20 (2003) str. 65-73.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYQVJ7AP>

Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani
1990-
(Zbirni zapis)