Retrospektivna analiza prilagoditev delovnih mest delovnim invalidom za varovanje zdravja in ohranjanje delovne zmožnosti : primer iz prakse delodajalca
A retrospective analysis of workplace accomodations for workers with disabilities for health protection and to sustain work ability : employer's experience

slovenski

2011

letnik 10, številka 2

delovna mesta   delovna zmožnost   invalidi   zaposlovanje

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Z daljšanjem življenjske in delovne dobe se povečuje število zaposlenih, ki si zaradi posledic kroničnih bolezni in poškodb pridobijo status delovnega invalida. Delodajalec je pomemben partner pri prilagajanju delovnih pogojev, s katerimi delavcem s statusom invalida omogoči ohraniti zaposlitev. V okviru sistemskih in z zakonom uvedenih ukrepov lahko delodajalec za ta namen uporablja različne finančne spodbude. Država ga spodbuja z nekaterimi zakonskimi ukrepi, med katere sodi tudi kvotni sistem. Posebno pomemben motivacijski dejavnik so finančne spodbude za prilagajanje delovnih mest. Namen: V študiji smo želeli preveriti ustreznost in učinkovitost prilagoditev delovnih mest delovnim invalidom, ki smo jih v zadnjih petih letih izvedli na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - Soča (URI-Soča). Naš namen je bil tudi preučiti prednosti načina delovanja interdisciplinarne komisije (skupine) za prilagajanje delovnih mest delovnim invalidom. Metode: V študijo smo vključili 16 prilagoditev delovnih mest, ki smo jih izvedli v obdobju od leta 2006 do 2010 za 22 delovnih invalidov. Ustreznost in učinkovitost prilagoditev smo ocenili z vprašalnikom. Izpolnili smo ga ob ogledu delovnih mest. Pri ocenjevanju so sodelovali delovni invalidiin odgovorni vodje. Rezultati: Delovni invalidi v izbrani skupini so bili že v obdobju staranja, povprečno so bili stari 50 let. Status delovnega invalida so imeli v povprečju že 9 let. Prilagoditve so potrebovali pretežno zaradi omejitev pri telesnem delovanju (ocena invalidske komisije). Vse prilagoditve smo na URI-Soča izvedli s finančnimi sredstvi za preseganje kvotezaposlenih invalidov. Načrtovali smo jih individualno, glede na njihove potrebe. Prevladovale so prilagoditve delovnega pohištva (44 %), nato prilagoditve z nabavo nove strojne opreme (19 %) in v enakem deležu celostna ureditev delovnega mesta, v enem primeru smo uvedli video nadzor, izboljšali dostop do delovnega mesta ter posodobili telefonsko centralo. Uporabniki so vse prilagoditve ocenili kot ustrezne, razen pri enem stroju. Pogosto jih uporabljajo tudi drugi delavci, ki nimajo statusa delovnega invalida. Zaključek: Delodajalec je lahko pomemben nosilec aktivnosti za varovanje zdravja in ohranjanje delovne zmožnosti zaposlenih delovnih invalidov, posebnotakrat, ko učinkovito uporablja temu namenjene sistemske in finančne spodbude. Pomemben je timski pristop, ki poteka kot redna dejavnost. Ključno je aktivno sodelovanje delovnih invalidov. Smiselno bi bilo slediti potrebam po prilagoditvah delovnih mest pri vseh delavcih kot del primarne preventive ohranjanja delovne zmožnosti.

07.03.2012