Pri gluhoslepih osebah gre istočasno za okvaro sluha in vida v tolikšni meri, da oseba sama kljub uporabi pripomočkov za gluhe ali slepe ne zmore samostojno opravljati vsakodnevnih opravil. Pri glugoslepoti govorimo o specifični obliki invalidnosti, ki zahteva posebno obravnavo, pristop in komunikacijo.Evropska unija v svoji zakonodaji priznava gluhoslepoto kot specifično obliko invalidnosti in je v ta namen sprejela deklaracijo za gluhoslepe, ustanovila organizacije, ki se borijo za njihove pravice. Tudi druge države po svetu se na podoben način odzivajo na problematiko. Slovenska zakonodaja upošteva potrebe gluhoslepih. Kaže sicer, da je država že zaznala položaj gluhoslepih, vendar na tem področju še ni storila bistvenih premikov. Dokler ne bo priznala gluhoslepote kot posebne oblike invalidnosti, osebe z istočasno okvaro sluha in vida ne morejo dobiti statusa gluhoslepe osebe, lahko jih uvrščamo med gluhe ali slepe. Tudi ugodnosti, ki so jih deležne gluhoslepe osebe, sovpadajo z ugodnostmi gluhih ali slepih. Kot odziv uporabnikov se je v letu 2006 ustanovilo društvo gluhoslepih Slovenije "DLAN",ki utira pot na področju ozaveščanja strokovne in širše javnosti o obstoječi problematiki.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-HRVFKUQC

COBISSID

2970981

Objavljeno

30.01.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Gerenčer Pegan, Simona (2008). Položaj gluhoslepih v Sloveniji. Socialno delo, letnik 47, številka 3/6, str. 155-162, 388-389, 396. URN:NBN:SI:DOC-HRVFKUQC from http://www.dlib.si

MLA:

Gerenčer Pegan, Simona. "Položaj gluhoslepih v Sloveniji." Socialno delo letnik 47. številka 3/6 (2008) str. 155-162, 388-389, 396.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HRVFKUQC>

Socialno delo
1982-
(Zbirni zapis)