Opis
Članek je v svojem prvem delu osredotočen na jezikovno-teoretično opredeltitev v leksikaliziranih besednih zvez, idiomov (fr. expressions idiomatiques). Pregledno so predstavljeni različni kriteriji, ki jih jezikoslovje običajno pritegne v razmejitev med idiomi in svobodno grajenimi besednimi zvezami (pomenski, skladenjski, pragmatični, psiholingvistični kriteriji), ter orisane težave, ki izvirajo iz njihove heterogenosti in stopenjskosti. Idiomi so v nadaljevanju členjeni na sopojavljanke (fr. collocations), pragmateme (fr. prgmatemes) in frazeme (fr. phrasemes). Pri predstavitvi tipologije je bilo posebej poudarjeno, da je na posamezne vrste idiomov primerneje gledati kot na "prototipske" kategorije brez (pre)ostrih razmejitev. Vsekakor pa je tipologija koristna, saj nudi sistematičen vpogled v ključne jezikovne značilnosti različnih vrst idiomov, ki jih morajo pri slovarskem opisu upoštevati sesatvljavci slovarja. Drugi del ponuja kritičen pretres slovarske obravnave idiomov v izbranem korpusu enojezičnih slovarjev. Korpus je sestavljen skladno z odločitvijo, da bo analiza upoštevala izključno specifične potrebe tujejezičnega govorca - tako so bili izbrani le enozvezkovni pedagoški in splošni slovarji, ki so namenjeni tudi ali predvsem tujejezičnim uporabnikom (NPR, MR, Lexis oziroma DF). Analiza se je v več ločenih podpoglavjih osredotočila na različne aspekte slovarskega opisa posameznih vrst idiomov: na kriterije njihove izbire, na mesto obravnave v slovarskem besedilu in v besedilu slovarskega članka, na razporeditev, na obliko predstavitve ter na vrsto in bogastvo informacij, ki jih mora podati slovar. Članek je opozoril na nekatere težave in pomanjkljivosti, predlagane pa so tudi rešitve, ki se zdijo ustrezne za slovar, ki naj bi ga uporabljali tujejezični govorci.