Poraba alkohola in zdravstvene posledice rabe alkohola v obdobju 2013-2018, trendi

slovenski

2022

1 spletni vir (1 datoteka PDF (142 str.))

Alkohol   bolezni   ciroza jeter   duševne motnje   elektronske knjige   hospitalizacija   jetra   mednarodne primerjave   Poraba   posledice   prezgodnja umrljivost   raziskave   registrirana poraba   statistični podatki   Škodljivo pitje   vedenjske motnje   Zdravstvene posledice

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Rezultati naše analize so pokazali, da poraba alkohola v Sloveniji ostaja visoka, še posebej, če upoštevamo tudi neregistrirano porabo. Na razširjenost pitja alkoholnih pijač med mladostniki v Sloveniji opozarja tudi zaskrbljujoče število hospitalizacij otrok in mladostnikov zaradi zastrupitev z alkoholom, ter tudi smrti. V povezavi s posledicami pitja alkoholnih pijač opažamo pomembne razlike, in sicer razlike med statističnimi regijami v Sloveniji, ter razlike v kontekstu spola. S prezgodnjo umrljivostjo zaradi alkoholu neposredno pripisljivih (ANP) vzrokov in z najvišjo povprečno vrednostjo starostno standardizirane stopnje umrljivosti (SSSU) zaradi ANP vzrokov na 100.000 prebivalcev, starih 15 let in več, je bila v opazovanem obdobju najbolj obremenjena Pomurska regija, kjer je bila tudi najvišja povprečna vrednost SSSU in najvišja prezgodnja umrljivost zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze. Po drugi strani pa izstopa Osrednjeslovenska regija, ki je bila najmanj obremenjena s prezgodnjo umrljivostjo in SSSU zaradi ANP vzrokov ter s prezgodnjo umrljivostjo zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze. Sicer smo zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze v povprečju največ izgubljenih let potencialnega življenja na prezgodaj umrlo osebo beležili v Koroški regiji. Opažamo trend padanja smrti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze, ki je statistično značilen samo za moške, ter statistično značilno zmanjšanje števila izgubljenih let potencialnega življenja na prezgodaj umrlo osebo za moške in skupaj, za ženske pa ne. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov, kot jo spremlja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je Slovenija nad povprečjem Evropske unije (EU) in tudi nad povprečjem evropske regije SZO. Kar pa se tiče hospitalizacij, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, opažamo statistično značilen trend padanja pri moških.

27.01.2022