Opis
Izhodišča: Danes poudarjamo, da mora zdravstvena nega temeljiti na dokazih. Odnos medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi je pomemben dejavnik, ki vpliva na uspešen razvoj znanstvenoraziskovalnega dela v kliničnem okolju. Za razvoj raziskovanja in dojemanje pomembnosti le-tega ima pomembno vlogo izobrazba medicinskih sester. V raziskavi smo želeli proučiti odnos medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi glede na izbrane spremenljivke. Metode: Raziskava je potekala leta 2010, v njej je sodelovalo 128 medicinskih sester Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z višjo ali visoko izobrazbo. Zagotovljena je bila anonimnost. Anketiranci so sodelovali prostovoljno z vednostjo, da bodo rezultati raziskave predstavljeni v poročilu o raziskavi. Vzorec je bil neslučajnostni, namenski. Vprašalnik je bil razvit s pomočjo pregleda literature in je vseboval vprašanja o demografskih podatkih, podatkih v zvezi z izobraževalnim procesom anketirancev in petindvajset trditev o odnosu do raziskovanja z odgovori na petstopenjski Likertovi lestvici stališč. Številka 1 je pomenila močno se strinjam in številka 5 močno se ne strinjam. Pri obdelavi podatkov smo lestvico predstavili v obratnem vrstnem redu, tako da je višja ocena pomenila pozitivnejši odnos medicinskih sester do raziskovanja v zdravstveni negi. Cronbachov koeficient alfa je za petindvajset trditev znašal 0,82. Potrjevanje hipotez je bilo izvedeno na podlagi t-testa za neodvisne vzorce, testa enofaktorske analize variance (ANOVA), testa hi-kvadrat in Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Statistično pomembnost je predstavljala p-vrednost <0,05. Rezultati: Rezultati so pokazali pozitiven odnos medicinskihsester do raziskovanja v zdravstveni negi (PV=3,7). Povezava med odnosom do raziskovanja in stališči o pomenu raziskovanja na dodiplomskem študiju se je pokazala kot statistično pomembna (r=0,26; p=0,003). Primerjava odnosa do raziskovanja pri dveh različnih izobrazbenih skupinah je pokazala, da izobrazba nima statistično pomembnega vpliva na odnos do raziskovanja (t=1,242; p=0,217). Rezultati so pokazali statistično pomembno razliko med obsegi ur vsebin o raziskovanju na dodiplomskih študijih glede na izobrazbo medicinskih sester (<2=28,1; p=0,000). Diskusija in zaključki: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre z višjo ali visoko izobrazbo zavedajo pomenaraziskovalnega dela. Izkazalo se je tudi, da izobrazba medicinskih sester nima statistično pomembnega vpliva na odnos do raziskovanja, je pa pomembno, kako predavatelji na visokošolskem nivoju izobraževanja predstavijo pomen raziskovalnega dela študentom zdravstvene nege, saj tako vplivajo na njihov odnos do raziskovanja. Raziskava je pokazala, da se z naraščanjem stopnje izobrazbe statistično pomembno spreminja tudi mnenje anketirancev o številu ur vsebin s področja raziskovanja, ki so jih bili deležni na dodiplomskem študiju. V prihodnjih raziskavah bi bilo potrebno proučiti, koliko medicinske sestre, ki delajo z bolniki, dejansko opravljajo raziskovalno delo in kaj jih pri tem ovira.