Tatvine v knjižnicah so pojav, ki je star toliko kot knjižnice same. V razvitem svetu se bibliotekarji, pravniki in kriminologi z vso zavzetostjo ukvarjajo z raziskovanjem tega deviantnega pojava, razvili pa so tudi različne preprečevalne in varovalne sisteme. Pri nas se s tatvinami v knjižnicah še nismo ukvarjali. Ob čedalje močnejšem odpiranju knjižnic javnosti ter vedno večji dostopnosti knjižničnega gradiva, hkrati pa ob zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah, bi veljalo razmišljati tudi o morebitnih storilcih, zavarovanju in sploh preprečevanju tatvin v knjižnicah. Ker v naših knjižnicah še nismo elektronsko ali kako drugače načrtno zavarovali gradiva, je naloga knjižničarjev, da sami storijo vse, da bi čim manjkrat postali žrtve tatvin. V okviru izobraževanja in usposabljanja knjižničarjev ter zaradi teženj po vključevanju v sodobne evropske in svetovne tokove, bi morali širiti znanje in raziskovalno dejavnost tudi na tem področju

Pravice