Območja razširjenosti in relativne gostote avtohtonih vrst parkljarjev v Sloveniji
Distribution and relative densities of autochthonous ungulates in Slovenia

slovenski

2009

letnik 67, številka 9

parkljarji    razširjenost    populacije   gostota    Slovenija 

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Poznavanje območij razširjenosti in gostot populacij prostoživečih živali je pomembno s temeljno-bioloških pa tudi upravljavskih vidikov. To zlasti velja za parkljarje, saj imajo pomembno ekosistemsko vlogo (npr. vplivi na obnovo indinamiko razvoja gozda, prehranska baza velikim zverem) in gospodarski pomen(škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, lovstvo). Namen raziskave je bil ugotoviti in prikazati območja razširjenosti in lokalne gostote srnjadi (Capreolus capreolus L.), jelenjadi (Cervus elaphus L.), divjega prašiča (Sus scrofa L.) in gamsa (Rupicapra rupicapra L.) za območje celotne Slovenije. V ta namen smo uporabili podatke o odvzemu (199.050 osebkov srnjadi, 22.960 jelenjadi, 31.777 divjega prašiča in 11.758 gamsa) iz baze Osrednji slovenski register velike lovne divjadi in velikih zveri za obdobje 2004-2008, ki so prostorsko opredeljeni s kilometrsko natančnostjo. S pomočjo fiksne kernelske metode smo za vse štiri vrste izdelali karte območij razširjenosti, ki ločujejo tri range gostot (kjer je bilo odvzetih 95, 65 oz. 35 % osebkov). Populacijska območja srnjadi pokrivajo 79,2 %, jelenjadi 35,8 %, divjega prašiča 46,0 % in gamsa 21,9 % površine države. V prispevku razglabljamo, kateri dejavniki vplivajo oz. so vplivali na razširjenost in gostote obravnavanih vrst.

15.06.2010