Superstition, nationalism, and the Slovenian religious landscape of the 19th-century

angleški

2023

letnik 33, številka 4

19. stoletje   slovenski nacionalizem   slovstvena folklora   vernakularna religija   vraževerje

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku je raziskan koncept vraževerja oz. odnos do vraževerja na območju Slovenije v 19. stoletju. Članek povzema različne pomene, ki jih je vraževerje imelo skozi čas ter obravnava težave pri raziskovanju vernakularne religioznosti na podlagi zgodovinskih virov. Članek se začne z razpravo o prepletanju krščanstva in vraževerja, poudarja načine, na katere sta se prepletala in vplivala drug na drugega. Nato se poglablja v različne vrste vraževerja, ki so bile razširjene v tem obdobju, pri čemer se opira na primere iz časopisa Kmetijske in rokodelske novice, v katerem se omenjajo različne vrste vraževerja, vključno s čarovništvom in prerokovanjem. V članku je prav tako govora o kritikah vraževerja v Novicah, katerih namen je bil dvigniti izobrazbeno raven nižjih slojev. Preučuje tudi načine, na katere so nacionalne ideologije spodbujale zanimanje za predkrščanske religije in odnos intelektualcev do vraževerja. Razprava obravnava tudi proces oblikovanja naroda, uredniški proces ter krščanski diskurz v analizi folklore. Elementi folklore so bili sprejeti, če so se ujemali s prevladujočimi moralnimi, političnimi ali verskimi stališči. Članek se zaključi z razpravo o najpomembnejših zaključkih raziskave, poudarjena je tudi nujnost celovitejšega raziskovanja vernakularne religoznosti v 19. stoletju ter pomembnost upoštevanja konteksta preučevanega obdobja pri poskusu razumevanja religijske preteklosti. Članek podaja podroben in niansiran vpogled v vlogo vraževerja v verskem in kulturnem okolju 19. stoletja na območju današnje Slovenije.

11.06.2024