Besedilo je pregled delovanja bibliografskih servisov, tako kot jih vidijo same knjižnice. Bibliografski servisi so organizacijsko predstavljali uresničitev dveh konceptov razvoja informacijske in s tem tudi knjižničarske dejavnosti. Prvi je bil uspeh specializiranih centrov in servisov v ponudbi velikih specializiranih zbirk podatkov, drugi pa tradicija povezovanja in kooperacije med knjižnicami, izražena predvsem v rasti medknjižnične izposoje. Prvi je izboljšal dosegljivost informacije same, drugi pa dosegljivost primarnega gradiva. Bibliografski servisi so postali eden od pogojev sodobnega dela knjižnic in knjižničarjev. V Sloveniji imamo že dobro vpeljan sistem vzajemne katalogizacije in s tem tudi opravljen ta del avtomatizacije delovanja knjižnic. Ne smemo pa pozabiti, da je to le ena od knjižničnih dejavnosti in da je potrebno prav tako razvijati tudi druge. Osnova vsega pa je dobro razvita akademska mreža in hitre ter zanesljive elektronske povezave med knjižnicami in uporabniki.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-GMROO7B0

COBISSID

34805248

Objavljeno

27.01.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Knjižnice in uporaba bibliografskih servisov (1992). Knjižnica, letnik 36, številka 2, 36, št.2 (1992), str. 75-84. URN:NBN:SI:DOC-GMROO7B0 from http://www.dlib.si

MLA:

"Knjižnice in uporaba bibliografskih servisov." Knjižnica letnik 36. številka 2 (1992) 36, št.2 (1992), str. 75-84.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMROO7B0>

Knjižnica
1957-
(Zbirni zapis)

številka

Knjižnica
1992
(Celotna številka)