V sklepni knjigi zbirke Kažipoti, s katerimi nas argentinski mag Jorge Bucay pomaga usmerjati na štirih življenjskih poteh, ki jih mora prehoditi vsakdo, da bi se kot človek spoznal in samouresničil, avtor zapiše nekako takole: »Nisem si mislil, da bom kdaj napisal knjigo s takim naslovom. Tako kičasto zveni … Kot da bi mislil, da k sreči vodi ena sama pot. A tudi če res vodi, je jaz ne poznam.« / Zato bo bralec, ki pričakuje preprost recept za srečo, knjigo listal zaman. Se mu bodo pa spotoma, med razmišljanji o upih, domišljiji, željah ter za avtorja značilnimi humornimi, poetičnimi, alegoričnimi, vedno pa navdihujočimi zgodbami, polagoma razkrile smernice, kako lahko poišče čisto svojo, edinstveno pot k sreči. Kako lahko najde sebe. Kajti če je srečo mogoče kje najti, potem jo je v brezkompromisni zavezanosti lastnemu življenju … In ker, kot poudari avtor, »biti srečen ni pravica, je dolžnost«, le pogumno na pot. Pa srečno!

Pravice