Zdravstvena pismenost : stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene nege
Health literacy concept : integration of definitions and the role of nursing in further development of the concept

slovenski

2013

letnik 47, številka 1

modeli   presejalni instrumenti   zdravstvena nega   zdravstvena pismenost

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Koncept zdravstvene pismenosti v zadnjem desetletju doživlja intenziven razvoj. Namen prispevka je predstaviti pregled razvoja koncepta zdravstvene pismenosti, inštrumentov za merjenje, modelov, ki pojasnjujejo determinante, in posledice zdravstvene pismenosti ter vlogo zdravstvene nege v nadaljnjem razvoju koncepta. Metode: Pregled literature je bil izveden z deskriptivno metodo. Iskanje del je potekalo v obdobju od januarja 2012 do avgusta 2012 s pomočjo baz podatkov: PubMed, Medline, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature), Health Source: Nursing/Academic Edition, Academic Search Complete, COBIB.SI in z brskalnikom Google. Za iskanje literature smo uporabili naslednje pojme: i) health AND literacy, ii) health AND literacy AND assessment, iii) health AND literacy AND definitions, iv) health AND literacy AND models, v) health AND literacy AND nursing, pri čemer je v bazi COBIB.SI iskanje potekalo tudi z ustreznimi slovenskimi izrazi. Izpis zadetkov je bil v znanstvenih bazah omejen z zahtevami: znanstvene revije, recenzirani članki in celotno besedilo. V prvem koraku je bilo tako dobljeno 11.579 del. V drugem koraku smo z dodatnimi kriteriji iskanja del, povezanimi s cilji kvalitativnega pregleda, pridobili 100 znanstvenih del, ki opisujejo in razlagajo koncept zdravstvene pismenosti. Rezultati: Zdravstvena pismenost se je skozi čas razvijala v smeri od pretežno medicinskega koncepta k javnozdravstvenemu in zdravstvenovzgojnemu konceptu. Številni merski pripomočki in teoretični modeli še ne dajo zadovoljivih odgovorov na vprašanje, kako zdravstvena pismenost posameznika vpliva na sistemske in splošne družbene vidike, kot so zdravstvu namenjeni stroški, kakovost zdravstvenih storitev in splošni zdravstveni izidi. Diskusija in zaključek: Zdravstvenovzgojno delo mora temeljiti na oceni zdravstvene pismenosti posameznikov in skupin. Tudi v Sloveniji je potrebno razviti presejalni inštrument, s pomočjo katerega bo mogoče identificirati rizične skupine in načrtovati intervencijske zdravstvenovzgojne programe za povečanje zdravstvene pismenosti.

23.01.2014