Opis
Članek proučuje vključenost vprašanj, povezanih s pandemijo covida-19, v odločitve mestnih svetov in analizira lokalne politike, oblikovane na podlagi teh odločitev. Za primer sta bili izbrani občini Ankara in Rim. Turčija in Italija sta unitarni državi s podobnimi lokalnimi strukturami, saj sta njuna sistema lokalne uprave del Francove skupine, kot jo opredeljujeta Hesse in Sharpe. Obe mesti sta po predpisih, sprejetih v zadnjih letih, pridobili status metropolitanskih mest. Zaradi tega sta si Ankara in Rim podobna tako glede območij, ki jih pokrivata, kot tudi dejstva, da sta oba prestolnici. V raziskavo so bili zajeti sklepi mestnih svetov, sprejeti med marcem in decembrom 2020. Avtorja analizirata sklepe v okviru zadevnih odborov in področij uporabe ter predstavita lokalne politike, ki so se izvajale v boju proti covidu-19. Analize kažejo, da je mestni svet v Ankari sprejel več odločitev o gospodarski pomoči, socialni pomoči, čiščenju, javnem zdravju in lokalni diplomaciji, medtem ko se je politika mestne občine Rim osredotočila na varnost, izobraževanje, gospodarsko pomoč, socialno pomoč, čiščenje in prevozne storitve. Obe občini sta tako na dnevni red sveta uvrstili svoje predloge za boj proti covidu-19. Kot upravne enote, ki zagotavljajo pravno podlago za izvajanje lokalnih politik, so imele občinske skupščine ključno vlogo pri spopadanju svojih držav s pandemijo. Krepitev lokalnih skupščin ter razširitev njihovih pooblastil in odgovornosti v času krize sta prispevala tudi k uspehu vladne politike. Izsledki kažejo, da so pravočasne in učinkovite rešitve, ki so jih sprejemale lokalne oblasti, pripomogle k omejevanju pandemije. Uspešne lokalne politike so tako dopolnjevale vladne politike in lahko služijo kot vodilo za oblikovalce politik.