Seawater as a reagent in the flue gas desulphurisation process
Morska voda kot reagent v procesu reažvepljevanja dimnih plinov

angleški

2023

letnik 16, iss. 2

čiščenje dimnih plinov   emisije   Industrijska obalna območja   morska voda   razžveplanje dimnih plinov   žveplov dioksid

Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Žveplov dioksid je toksična snov, ki večinoma nastane pri izgorevanju fosilnih goriv v parnem kotlu termoelektrarne ali katerega koli drugega industrijskega obrata, ki uporablja fosilna goriva kot glavni vir energije. Tehnologija za čiščenje žveplove komponente iz neočiščenega toka dimnih plinov v termoelektrarnah in industrijskih obratih, ki delujejo na fosilna goriva, je prisotna že tri desetletja in se nenehno razvija v svojih lastnostih in zmogljivosti, da zagotovi učinkovit postopek čiščenja dimnih plinov. Standardne in tehnološko zrele tehnične rešitve za razžveplanje dimnih plinov so sestavljene iz suhih, polsuhih in mokrih postopkov razžveplanja dimnih plinov. Najpogostejši in najuporabnejši za večino obstoječih in novih termoelektrarn na fosilna goriva je postopek mokrega razžveplanja dimnih plinov. Zgoraj omenjeni postopek mokrega čiščenja je lahko na osnovi apnenca (LFOS – Limestone Forced Oxidation System) ali na osnovi magnezija (MEL – Magnesium Enhanced Limestone). V prispevku se bomo osredotočil na preostali postopek mokrega razžveplanja dimnih plinov, ki je v industriji premalo prisoten in poznan – postopek SWFGD (Sea Water Flue Gas Desulfurization). Ta postopek ima številne prednosti, kot so poceni reagent v velikih količinah (morska voda), optimizacija zasnove naprave in operativni stroški. Preko opisa postopka bomo predstavili potek čiščenja dimnih plinov in njegove kemijske vidike. Izpostavili bomo glavne prednosti in slabosti tega postopka ter izpeljali primerjalno analizo med glavnimi tremi postopki mokrega razžveplanja dimnih plinov (LFOS, MEL & SWFGD), ob upoštevanju vseh ključnih točk vsakega omenjenega mokrega postopka. Glavni namen razžveplanja dimnih plinov je odstraniti kislinske komponente iz neočiščenega toka dimnih plinov. Pri tem je prisotno nastajanje stranskih produktov in odplak, ki imajo različen vpliv na okolje, zato bomo v okviru prispevka tudi ovrednotili okoliške vplive nastalih stranskih produktov posameznega postopka mokrega razžveplanja dimnih plinov.

18.03.2024