Kljub spremembam tradicionalnega transmisijskega pogleda na visokošolski kurikulum glede konstruktivističnega pojmovanju učenja oziro - maštudija ostaja še zmeraj ključno vprašanje obliko - valcev študijskih programov, kako zagotoviti, da bodo študenti, ko bodo diplomirali, znali to, kar želimo, da znajo. Teorija konstruktivne poravnave temelji na dveh ključnihnačelih: na konstruktivističnem pojmo - vanju učenja in na poravnavi pri oblikovanju pouče - vanja in ocenjevanja znanja. Avtor opiše ključna na - čela teorije konstruktivna poravnave in proces obliko - vanja konstruktivno poravnanega kurikuluma ter ugo - tavlja, da poteka razvoj visokošolskega kurikuluma v izobraževalnih sistemih visoko razvitih družb vedno bolj v smeri,ki jo je začrtala teorija konstruktivne po - ravnave. Na osnovi ugotovitev pregleda manjšega šte - vila naključno izbranih učnih načrtov predmetov novo akreditiranih študijskih programov avtor ugotavlja, da ti večinoma niso poravnani, to je, da so v neskladju z načeli konstruktivne poravnave, kot tudi z načeli na izidih utemeljenega izobraževanja. Avtor ugotavlja, da je čas, da se univerze in visokošolske ustanove v Sloveniji odzovejo na spremenjene razmere in optimi - rajo svoje delovanje na način, da ustvarjajo pogoje za optimalno učenje (študij) svojih študentov, kar lahko storijo z upoštevanjem načel konstruktivne poravnave.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-FJG547DU

COBISSID

1893284

Objavljeno

16.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Cvetek, Slavko (2013). Teorija konstruktivne poravnave in implikacije za visokošolski kurikulum. Pedagoška obzorja, letnik 28, številka 1, str. 130-140. URN:NBN:SI:DOC-FJG547DU from http://www.dlib.si

MLA:

Cvetek, Slavko. "Teorija konstruktivne poravnave in implikacije za visokošolski kurikulum." Pedagoška obzorja letnik 28. številka 1 (2013) str. 130-140.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJG547DU>

Pedagoška obzorja
1986-
(Zbirni zapis)