Pravijo, da se ljudje delimo na tiste, ki so Gospodarja prstanov že prebrali in tiste, ki ga še bodo. Delo, ki je v avtorjevi glavi nastajalo med tem, ko se je boril v prvi svetovni vojni, pisal pa ga je kar 20 let, v sebi skriva močna sporočila o boju med dobrim in zlim ter pravem prijateljstvu. V prvem delu trilogije spoznamo Bratovščino prstana. Mladi hobit Frodo Bisagin od svojega strica Bilba Bisagina podeduje prstan, ki pa ga mora zaradi njegove moči uničiti. Na poti ga spremlja in mu pomaga Bratovščina prstana, ki jo sestavljajo: dva predstavnika ljudi (Aragorn, Boromir), čarovnik (Gandalf), vilinec (Legolas), trije hobiti (Pipin, Medo in Samo) ter škrat (Gimli). / J.R.R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Že kot mlad je pokazal veselje do starih jezikov, ki ga je zaznamovalo z izbiro poklica. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino, obenem pa še vrsto drugih jezikov. A jezike si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednje ga sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmarilliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv poveljnik Reda britanskega imperija (CBE) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.

Pravice