O razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

slovenski

2004

človekove pravice   Evropsko sodišče za človekove pravice   pravna razlaga   sodbe   sodna praksa   sodni precedens

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Sodba načeloma ni nekaj, kar je treba ali bi bilo sploh treba razlagati. Konkretna sodba inter partes mora razlagati abstraktno pravno normo. Vendar če bi bilo res, da so sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice strogo omejene na učinek inter partes (kot je to zapisano v 46. členu Evropske konvencije), ne bi bilo potrebe po razlagi njihovega učinka erga omnes. Za ustavna sodišča in druga sodišča zadnje stopnje silogistično sklepanje (logična subsumpcija konkretnih dejstev pod abstraktno normo), ki so ga kontinentalni pravniki vajeni, se izkaže za skoraj popolnoma neuporabno. Sodniki teh instanc se morajo ukvarjati s subsumiranjem posamičnih dejstev pod najbolj splošno normo. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice so dokaz za potrebo po zapolnitvi velikanske vrzeli med abstraktnim pomenom norme Konvencije in dejstvi konkretne zadeve. Ta prazni prostor je pred Sodiščem zijal pred pol stoletja, nato pa ga je to zapolnilo z vmesnimi plastmi prava lastnih judikatov. Prava vsebina Konvencije je zdaj v kazuistični judikaturi. To je tisto, kar potem povzroča potrebo po razlagi precedensov Sodišča, in ne abstraktne določbe same Konvencije. Čeprav so precedensi Evropskega sodišča za države podpisnice Konvencije zgolj de facto zavezujoči, pa bi načeloma prvostopenjska sodišča in vsa višjestopenjska sodišča morala uporabljati Konvencijo (tako kot jo razlaga Evropsko sodišče). Moramo pa se zavedati, da gre za dolgotrajen asimilacijski proces, tudi zaradi jezikovnih in drugih kulturnih komunikacijskih ovir.

26.01.2021