Opis
Članek osvetljuje migracijske procese žensk iz prostora nekdanje Jugoslavije na območje današnje Slovenije. V časovni perspektivi jemlje v raziskovalni fokus tako protagonistke notranjih državnih migracij v okviru povojne Jugoslavije kot tudi novejše valove priseljenk, ki so prišle v Slovenijo iz držav, ki so se oblikovale po razpadu skupne države. Glavni namen pričujočega besedila je izzvati poglede, ki se slovenski družbi o teh priseljenkah posredujejo skozi medijske podobe, ki ostajajo pretežno nereflektirane. Obenem se avtorici osredotočata predvsem na prikaz posebnosti, ki jih v omenjenih migracijskih procesih določa vidik spola. Poleg običajne nevidnosti, ki velja za priseljenke, so raziskavo, ki je vir tega zapisa, spodbudile prevladujoče podobe priseljenk iz bivše Jugoslavije kot pasivnih in "odvisnih" migrantk, predstavljenih kot manj pomembnih članov družine ter zaprtih v zasebno polje gospodinjstva in materinstva. Prispevek skuša iti preko takšnih posplošitev, poenostavitev in stereotipnih predstav, zato za empirično podlago jemlje osebne pripovedi samih priseljenk. S pomočjo biografske metode, ki omogoča kontekstualne in intersekcijske vpoglede v migracijske procese, avtorici analizirata dvajset življenjskih zgodb priseljenk iz različnih okolij in socialnih ozadij, da bi lahko ugotovili spolne specifike priseljenskih in integracijskih procesov, v katere so vključene priseljenke iz okolij nekdanje Jugoslavije. Empirične ugotovitve, ki so predstavljene v članku, razkrivajo dokaj raznoliko podobo priseljenk v Sloveniji. Skozi ženske migracijske izkušnje se kaže njihov, pogosto jim zanikan, aktiven in avtonomen pristop pri vstopanju v in prilagajanju na novo okolje. Zgodbe razkrivajo tudi, da se ekonomski dejavnik, ki z makroperspektive ostaja ključen pri odločitvi za izselitev, v pripovedih priseljenk sploh ne kaže tako pogosto, kot na splošno velja. Priseljenke so pogosto izpostavile druge ključne razloge, ki so botrovali njihovi izselitvi, predvsem v navezavi na vprašanja duševne in čustvene stabilnost, občutek varnosti, kjer velja izpostavti beg usodi njihovega spola v patriarhalnem okolju. ipd. Zlasti pa so izpostavile pomen in moč družinskih vezi in povezanosti z okoljem, v katerem živijo, oziroma pomen socialnega in emocionalnega kapitala v procesih prilagajanja novemu okolju in akulturaciji vanj. Pokazalo se je tudi, da kulturne prakse v okviru priseljenskih družin ne ustrezajo vselej tem, ki se pripisujejo njihovemu etničnemu izvoru, podobno pa se razlikujejo tudi od družbe, kamor so se priselile. Njihove zgodbe razkrivajo, da nove življenjske izkušnje, premiki v vrednotenju in kulturnih praksah pogosto sprožajo povsem unikatne kulturne poteze in identifikacijske inovacije.