Opis
Uvod: Namen raziskave je ugotoviti longitudinalne spremembe v skupini preisko-vancev, ki so se redno ukvarjali z obšolskimi športnimi dejavnostmi (skupina športnikov; N = 7, 4 dečki), in tistih, ki se niso kontinuirano ukvarjali s športom (skupina nešportnikov, N = 6, 3 dečki). Metode: Udeleženci obeh skupin so bili povabljeni na ponovne meritve pri starosti 27 let, leta 2019, torej 12 let po tem, ko so bili v starosti od 9-14 let, v obdobju 2001-2007 vključeni v petletno longitudinalno študijo. Preučevali smo kontraktilne lastnosti mišic: vastus lateralis (VL) in biceps femoris (BF) (z metodo tenziomiografije), hitrost sprinta z letečim štartom (s fotokamerami), antropometrične podatke (z bioimpedanco), dosežek navpičnega skoka (skoki na tenziometrijski plošči s pomočjo in brez pomo-či rok) ter nekatere značilnosti življenjskega sloga (anketi GPAQ in EHIS). Rezultati: Na podlagi velikosti učinka (Cohenove d) smo ugotovili, da imajo špor-tniki v primerjavi z nešportniki nižji indeks telesne mase, večjo hitrost teka, boljšo zmo-gljivost vertikalnih skokov in krajši čas krčenja BF, kar pri VL nismo ugotovili. Poleg tega imajo športniki tudi bolj zdrave vzorce življenjskega sloga, manj sedijo in več gibajo (večja dnevna poraba energije) kot nešportniki. Nadalje prehrano športnikov sestavljajo bolj redni obroki z več beljakovinami, poleg tega imajo manj zdravju ne-varnih praks (kajenje in uživanje alkohola). Kljub temu pa so športniki svoje zdravje in kakovost življenja ocenili nižje kot nešportniki. Zaključek: Regulativni predpisi EU za področje varovanja osebnih podatkov (GDPR) kot tudi začetek pandemije COVID-19 so nas pri izvedbi študije na bolj repre-zentativnem vzorcu močno ovirali. Kljub temu smo lahko potrdili, da redno ukvarjanje s športom ohranja boljšo telesno zmogljivost, bolj zdrav življenjski slog, kar pa lahko vpliva na zdravje (poškodbe) in kakovost življenja.