The influence of the assimilation operator, speech rate and linguistic boundary on the production of /z/ in Croatian

angleški

2017

hrvaščina    izgovorjava    fonologija    soglasniki   asimilacija 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Splošno sprejeto dejstvo je, da se na jezikovnem nivoju nespremenljive in diskretne fonološke enote pretvorijo v spremenljivo in neprekinjeno premikanje govornih organov, kar se odraža na akustičnem nivoju. Spremenljivost fonemskih enot je odvisna od sosednjih fonetičnih enot kakor tudi od različnih jezikovnih, sporazumevalnih in pragmatičnih kontekstov, v katerih se govorno dejanje odvija. Medsebojni vpliv fonetičnih enot se kaže v prilagoditvah, koartikulacijah in asimilacijah. V procesu asimilacije se spremeni najmanj ena razločevalna lastnost fonema, ki tako postane podoben sosednjemu glasu, to je asimilacijskemu operatorju. Cilj članka je analizirati vpliv hitrosti govora na asimilacijo zvenečega pripornika /z/, kadar se pred njim nahajajo glasovi /s, z, (...)/v štirih različnih vrstah artikulacijskih stičišč: povedno stičišče, stavčno stičišče, leksikalno stičišče in proklitično stičišče. Artikulacijsko stičišče se nanaša na izgovor dveh fonemov, ki ju ločijo različne oblike jezikovnih ločnic. Dvajset domačih govork hrvaškega jezika, ki niso nikdar imele nobenih govornih ali slušnih okvar, je prebralo besedilo v običajnem in hitrem tempu. Snemanje je potekalo v studijskih razmerah. Za analizo šestih spremenljivk glasu /z/ (trajanje, težišče spektra, standardni odklon težišča, asimetrija spektra, sploščenost spektra in razmerje med harmoničnostjo in šumom) je bil uporabljen program Praat. Rezultati so pokazali, da različne jezikovne ločnice, hitrost govora in različni glasovi v vlogi asimilacijskih operatorjev vplivajo na stopnjo asimilacije fonema /z/ z vidika merjenih akustičnih spremenljivk.

08.10.2018