Opis
Avtorica v članku prikazuje rezultate vprašanj o prehranjevalnih navadah iz raziskave Življenjski stili v medijski družbi. V prispevku opisuje in analizira sedem prehranjevalnih vzorcev/skupin, ki jih je odkrila s pomočjo Wardove metode hierarhičnega razvrščanja v skupine: tri tradicionalistične (40% vzorca), dve hedonistični (30 %), skupino zaskrbljenih za telesno težo (20 %) in skupino nezainteresiranih (10 %). Tradicionalisti se delijo na močne, razsvetljene in zdravstveno ozaveščene, hedonisti pa na brezskrbne in zdravstveno ozaveščene. Skupni imenovalec tradicionalizma je izrazito instrumentaliziran odnos do prehranjevanja (velike porcije, mesna prehrana, hrana je predvsem vir energije za delo), ki ga hedonisti močno zavračajo in namesto tega favorizirajo novosti v prehranjevanju in obiskovanje restavracij (s tujimi kuhinjami). Po demografskih značilnostih se med seboj najbolj razlikujejo tradicionalisti in hedonisti: tradicionalisti so praviloma moški, nižje izobraženi, ruralno prebivalstvo, osebe z nižjimi dohodki in starejši, hedonistični odnos do prehranjevanja pa je bolj značilen za ženske, višje izobražene, urbano prebivalstvo, osebe z višjimi dohodki in mlajše. Tradicionalizem se povezuje z nazadnjaštvom v drugih praksah in pogledih. Tradicionalistom bogatijo življenje sprehodi v naravo v okolici doma, obiskovanje sorodnikov in ukvarjanje z domačimi opravili, imajo odpor do tehničnih novosti, okus za "lokalno" glasbo in izrazit odpor do družbenih manjšin (žensk, istospolno orientiranih, brezdomcev, tujcev). Za hedoniste velja nasprotno: poleg sprehodov v naravo jim predstavljajo kakovostno življenje potovanja po Evropi in eksotičnih deželah zunaj nje, imajo raznolik glasbeni okus, sprejemajo družbene manjšine, so nadpovprečno pogosto lastniki oz. uporabniki tehničnih novosti (npr. računalnika, interneta, kreditnih kartic) in prakticirajo "novodobne" pristope k zdravljenju oz. duhovnosti, kot so meditacija, astrologija, akupun-ktura, kiropraktika ipd.