Bralne navade v Sloveniji in bralne navade študentov pedagoških programov : je kovačeva kobila bosa?

slovenski

2020

letnik 71, številka 2

bralne navade   pričakovanja učiteljev   primerjalna analiza držav   študij literature

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku raziskujemo utemeljenost negodovanja visokošolskih učiteljev in učiteljic, da študenti in študentke ne berejo več, da se na izpite ne pripravljajo s pomočjo knjig, da nimajo več "intelektualne kondicije" za branje zahtevnejših vsebin v knjižnem formatu, zaradi česar je okrnjena njihova zmožnost pisnega in ustnega izražanja, artikulacije in argumentacije, prav tako pa svoja stališča utemeljujejo na podlagi osebnih izkušenj, ki jim pogosto pripisujejo splošno veljavo. Ugotovitve temeljijo na primerjavi podatkov raziskave Knjiga in bralci VI v zvezi z bralnimi navadami v Sloveniji ter raziskave o bralnih in študijskih navadah, ki smo jo izvedli med študenti in študentkami pedagoških programov Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Ugotovili smo, da so bralne navade vključenih v raziskavo sicer boljše od povprečja v Sloveniji, skrb pa vzbuja dejstvo, da je glede na poklic, za katerega se izobražujejo, delež nebralk in nebralcev dokaj velik. Prav tako je raziskava pokazala, da ima pri oblikovanju odraslega bralca in bralke ključen pomen vzgoja za branje v družini, pri čemer v sklepu poudarjamo tudi kompenzacijsko vlogo vrtca.

10.03.2022