Članek analizira nekatere konkretne primere posebnega tipa seksističnega diskurza v slovenskem medijskem in javnem prostoru, ki sega onstran sicer njegovih dominantnih in pričakovanih tematizacij, povezanih z oglaševanjem ali zakoreninjenimi stereotipi o spolnih vlogah ali diskriminaciji. Analiza nekaterih javnih objav dr. Boštjana M. Zupančiča in njenih medijskih (re)prezentacij pokaže, da je opisani tip diskurza večkrat skrit za psevdoznanstveno in psevdopsihoanalitično legitimnost, kjer se še zlasti pogosto opira na spoznanja Sigmunda Freuda, Carla Gustava Junga in nekaterih drugih psiholoških klasikov. Zato ga v prispevku označujem za psevdoznanstveni seksizem in z njim opišem v sebi kompleksen korpus mizoginih in seksističnih prepričanj, besed in dejanj, v katerih je oseba, običajno ženskega spola, s pomočjo sklicevanja na sumljive in neutemeljene znanstvene izsledke obravnavana zaničujoče in diskriminatorno na način, da ji je odrekana mentalna in kognitivna zmožnost, s katero je okronan moški spol, njena enakopravna vloga v družbi ali na primer na poklicnem področju. Kot takšen lahko tak tip seksizma pod krinko znanstveno sofisticirane utemeljenosti, sploh v kombinaciji z medijsko promocijo, tem bolj nevarno legitimira vse, kar mu sicer očitamo: široko spolno diskriminacijo in neenakost, oprto na številne predsodke.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-E4TGDI3D

COBISSID

24317448

DOI

10.1080/13183222.2018.1554314

Objavljeno

12.08.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vezjak, Boris (2018). Seksizem in mizoginija skozi psevdoznanstveni diskurz. Javnost (Ljubljana), letnik 25, supl., str. S97-S113. URN:NBN:SI:DOC-E4TGDI3D from http://www.dlib.si

MLA:

Vezjak, Boris. "Seksizem in mizoginija skozi psevdoznanstveni diskurz." Javnost (Ljubljana) letnik 25. supl. (2018) str. S97-S113.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E4TGDI3D>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)