Namen članka je oceniti vpliv prihajajoče multimedijske konvergence na komunikacijsko regulacijo v Evropi in predlagati ustrezen regulacijski okvir v digitalnem univerzumu. Razdeljen je na tri dele. Prvi del poskuša določiti izraz "konvergenca" in proučuje izzive, ki jih prinaša evropskim snovalcem politik. Drugi del ocenjuje mero, do katere so modeli tradicionalne komunikacijske regulacije uporabni za digitalne medije, ter ravnotežje med konkurenčnim zakonom in sektorsko specifično regulacijo, ki naj bi jo sprejeli. Posebej obravnava pomembnost konkurenčne regulacije, sektorsko specifično lastništvo medijev in omejitve vsebine ter ocenjuje, ali imajo tudi v novem obdobju pomembno mesto. Tretji del predlaga nova pravila za maksimiranje prednosti digitalne konvergence z vidika razvoja industrije ter dostopa in izbire potrošnikov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-DSTVAHL7

COBISSID

21463901

Objavljeno

14.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Iosifidis, Petros (2002). Digital convergence. Javnost (Ljubljana), letnik 9, številka 3, str. 27-47. URN:NBN:SI:DOC-DSTVAHL7 from http://www.dlib.si

MLA:

Iosifidis, Petros. "Digital convergence." Javnost (Ljubljana) letnik 9. številka 3 (2002) str. 27-47.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSTVAHL7>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)

prejšnja

The political instrumentality of cultural memory
2002
(prejšnja številka)