Deontologija uma ali srca? : modeli sveta etike : Kant in/ali Dostojevski

slovenski

2011

letnik 16, številka 63/64

Dostoevskij, Fedor Mihajlovič   etika   Kant, Immanuel   svobodna volja

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Na prvi pogled se zdi, da si ne bi mogli zamisliti bolj protislovnih modelov etičnega sveta, kot sta opisana predvsem v zgodnjih Kantovih delih in v Dostojevskega povesti Zapiski iz podtalja. V popularni literaturi povezujejo Kanta predvsem s poudarjanjem, da moramo vselej ravnati iz dolžnosti, Dostojevskega pa (še posebej v povesti Zapiski iz podtalja) s pojmom muhaste, neomejene in samovoljne svobodne volje. Nič nenavadnega ni, če sta ti dve poziciji označeni kot "deontologija uma" in "deontologija srca". V prispevku pokažemo, da se je Kant v svojem delu Religija v mejah čistega uma zelo približal stališčem podtalnega človeka. To Kantovo delo prežema - kljub radikalnemu zlu, ki je neizogiben spremljevalni pojav človečnosti - pojem moralnega upanja in božje milosti, ki vodita k odrešitvi človeka. Človek je s spremembo srca - to je beseda, ki jo Kant pogosto uporabi - zmožen prevladovati svoja nagnjenja in postati boljši človek. Četudi Kant ne opredeli podrobno, kaj naj bi ta sprememba srca pomenila, pa je jasno, da se v veliki meri odpoveduje racionalnosti moralnega agenta in postavlja v ospredje pojem svobodne volje. To pa je ravno tisto, kar najde svoj najbolj pregnanten in natancen izraz v razmišljanjih podtalnega človeka.

27.02.2023