Opis
Izhodišča. Zaradi naraščajoče prevalence benigne hiperplazije prostate (BHP) sem želela ugotoviti, kakšna je obravnava pacientov s to boleznijo pri zdravnikih splošne medicine. Zanimale so me razlike pri odkrivanju, zdrav jenju in napotitvi k urologom glede na delovno dobo, izobrazbo (specialist/nespecialist) in zaposlitev (zasebnik/zdravnik v zdravstvenem domu- nezasebnik) zdravnikov. Predpostavjala sem, da postopki zdravnikov splošne medicine odstopajo od priporočenih strokovnih smernic. Metode. Za presečno raziskavo sem izbrala vzorec 140 zdravnikov splošne medicine, zaposlenih na območju dveh največjih slovenskih mest Ljubljane in Maribora s širšo okolico, ki sem jim poslala anonimni vprašalnik z desetimi vpraŠanji. Rezultati. V končno analizo sem vključila podatke iz 76 (54%) popolno izpolnjenih vprašalnikov. Zdravniki so ocenili, da imajo v populaciji opredeljenih pacientov 6, 2 4,9% (mediana 5%) takih z BHP. Bolnika, pri katerem prvič odkrijejo simptome BHP, zdravi samih 47,4% zdravnikov, k urologubolnika takoj napoti 42,1% zdravnikov. Od preiskavnih metod, ki so glede na strokovna priporočila obvezne, pogosto uporablja vprašalnik za vrednotenje simptomov BHP 51,3% zdravnikov, digitalni rektalni pregled 47,4%, določanje serumskega kreatinina 40,8%. Od priporočenih preiskavnih metod določi PSA 63,2% zdravnikov, UZ meritev volumna zaostalega seča 50%. Od preiskavnih metod, ki niso priporočene, se zdravniki v 84,2% odločijo za UZ sečil Zdravniki nezasebniki se statistično značilno pogosteje odločijo za določitev kreatinina (p < 0,01) in PSA (p < 0,01) kot zdravniki zasebniki. Mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov AUA symptom index/IPSSpozna 68,5% zdravnikov. Najpogostejši terapevtski ukrepi zdravnikov splošne medicine pri bolniku s simptomi BHP so: predpisovanje alfa blokatorjev(75%), predpisovanje finasterida (71%) in opazovanje z občasnimi kontrolami (70%). (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).