Dialoške razsežnosti medosebnega komuniciranja v socialnem kontekstu

slovenski

2015

letnik 52, številka 6

Dialog   empatija   komuniciranje   Medosebno komuniciranje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek koncipira medosebno komuniciranje kot kooperativni dialog, pri čemer gre za razliko od konfliktnih in instrumentalnih koncepcij komuniciranja za naslednje maksime: aktivna, enakovredna udeleženost oz. sodelovanje vseh sporočevalcev, vzajemna spoštljivost in odgovornost do drugega, odkrito in iskreno komuniciranje, odprtost za spremembe lastnih pogledov, soustvarjanje pomenov. Dialog ni zgolj način medosebnega komuniciranja, prvenstveno gre za notranjo naravnanost oz. epistemološko pozicijo, za katero se je treba zavestno odločiti in jo razvijati. Namesto tekmovalnosti, konformnosti, neiskrenosti, (prikritega ali odkritega) antagonizma, nezaupanja dialog prinaša kooperativnost, solidarnost, zaupanje, vzajemno odgovornost, skrb. Kot tak je dialog normativni ideal, ki pa se v praksi relativno redko udejanja. V članku raziščemo dejavnike v socialnem kontekstu, ki ovirajo njegovo udejanjanje. To so po eni strani predvsem institucionalno dodeljene oz. pridobljene pozicije, ki pogosto implicirajo nesimetrije v razporeditvi komunikacijskih možnosti (oz. večinski aktualni institucionalni okviri in načini delovanja znotraj njih), po drugi strani pa omenimo osebne (psihološke) dejavnike, ki ovirajo dialoško naravnanost.

09.01.2017