V romanu Tisoč veličastnih sonca avtor pripoveduje zgodbo o svoji domovini od leta 1974 do sedanjosti skozi oči dveh afganistanskih žensk različnih generacij. Marjam in Lajla sta se rodili v različnih družinah. Marjam, ki je »produkt« poigravanja premožnega moškega s svojo služkinjo, njeno mamo, živi očarana s predstavo o svojem očetu. Zase si želi več – iti v šolo, se izobraževati. Tudi mula, ki jo poučuje, jo spodbuja pri tem, a mati njeno težnjo stalno zavrača: »Kakšen smisel bi imelo šolati dekle, kot si ti? Kot da bi loščil umivalnik. Ženske, kot sva jaz in ti, se mora v življenju naučiti ene same stvari. In to je potrpeti.« Po samomoru matere jo oče komaj štirinajstletno poroči z Rašidom, čevljarjem iz Kabula. Ko se že zdi, da bo dobila svoj košček sreče, splavi otroka in ko režim Daoud Khana pade v roke komunistov, se v njuni hiši vse spremeni. Lajla, druga junakinja, se rodi v času komunizma in uživa ugodnosti šolanja in svobode, ki je bila takrat mogoča za afganistanske ženske. A podobno kot pri Marjam, se tudi pri njej vmeša zamenjava političnega režima. Njene starše pokonča izstreljena raketa in zanjo ostaneta samo dve možnosti, prostitucija ali poroka. Sprejme Rašidovo ponudbo in postane poleg Marjam njegova druga žena. Najprej med ženskama vlada napetost, a ju vse bolj fundamentalistični patriarhat usodno poveže in iz njega vodi le ena pot. Vse, ki vas je navdušil prvi roman Tek za zmajem, se vam bo enako zgodilo tudi s to knjigo. Zgodba se kljub vsej bedi, nasilju, zlorabam »srečno« konča, upanje zmaga nad trpljenjem.

Pravice