V zadnjih štiridestih letih se je vakuumska tehnika močno razvila. Doseči in meriti tlak v območju ultravisokega vakuum (UVV) je postalo v mnogih panogah nuja, zahtevnost priprave pa je le še laboratorijska veščina. Nasprotno pa je ekstremni visoki vakuum (EVV) kljub napredku ostal v mejah, ki so bile dosežene v začetku šestdesetih let. Zanim ostaja za področje raziskav površin osnovnih delcev in za vakuumsko meroslovje. V članku so predstavljeni rezultati lastnih raziskav, ki nam rabijo za potrditev oz. korekcijo modela, ki predstavlavlja rekombinacijo kot omejitveni mehanizem razplinjevanja vodika. Izdelanih je bilo 10 enakih celic z debelino stene 0,15 mm, prostornino 0,16 l in geometrijsko površino 450 cm2. V nadzorovanem termičnem postopku so bile izčrpane do meje UVV (5.10zgoraj(-8) mbar), nakar je bila črpalna cev hladno zavarjena. Tlak je bil nato merjen z merilnikom na vrtečo se kroglico (SRG) v obdobju od 24 h do nekaj tisoč ur. Hitrost raplinjevanja pa je bila kljub kratkemu pregrevanju že na začetku v vseh celicah v območju pod qspodaj(out) = 2.10zgoraj(-14) mbar.l/cm2s). V sedmih celicah sta bila po več tisoč urah tlak in hitrost naraščanja še enkrat izmerjena, nakar so bile celice pregrete v vakuumu za nekaj ur. Totalni tlak je bil izmerjen s SRG. V zadnji fazi pa je bila z masnim spektrometrom določena tudi sestava preostale atmosfere. Relativno velik delež vodika je potrdil pravilnost uporabljenega modela. Z izbiro minimalne debeline sten in predelavo obstoječih komponent je nakazana možnost za poenostavljeno in cenejše doseganje UVV kot tudi EVV.

Pravice