Besedilo analizira primernost pravne ureditve davčnega svetovanja kot dejavnika kakovosti izvajanja storitev davčnega svetovanja; temelji na primerjalni analizi (de)reguliranosti poklica v izbranih državah EU, analizi obstoječe ureditve v Sloveniji ter pridobljenih mnenjih deležnikov davčnosvetovalne dejavnosti. Iz rezultatov vseh treh analiz je izpeljan predlog optimalnega modela ureditve tega poklica in stopnje reguliranosti dejavnosti, v jedru katerega je funkcija kakovosti izvajanja storitev davčnega svetovanja tako za uporabnike storitev, izvajalce storitev kot tudi za državo in družbo kot celoto. Ključna ugotovitev napotuje na trditev, da je z večjo stopnjo regulacije mogoče zagotoviti tudi večjo kakovost izvajanja storitev davčnega svetovanja, kar pa ni pomembno samo za naročnike, ampak dosega tudi dimenzije t.i. javnega interesa, saj povečuje zaupanje v davčne obračune in računovodske izkaze, pri katerih je sodeloval davčni svetovalec. S tem pa se izboljšuje tudi ekonomsko okolje gospodarstva in znižujejo tveganja za poslovanje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-C4RQU4U7

COBISSID

11187996

Objavljeno

03.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Čokelc, Stanko, Oplotnik, Žan (2012). Pravna ureditev davčnega svetovanja kot dejavnik kakovosti izvajanja storitev. Gospodarska gibanja, številka 450, str. 25-40. URN:NBN:SI:DOC-C4RQU4U7 from http://www.dlib.si

MLA:

Čokelc, Stanko, Oplotnik, Žan. "Pravna ureditev davčnega svetovanja kot dejavnik kakovosti izvajanja storitev." Gospodarska gibanja številka 450 (2012) str. 25-40.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4RQU4U7>

Gospodarska gibanja
1971-
(Zbirni zapis)