Pravni položaj upnikov pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti organov vodenja ali nadzora

slovenski

2019

civilno pravo   direktorji   gospodarske družbe   nadzorni organi   odškodninska odgovornost

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF

Prispevek primarno obravnava odškodninsko odgovornost članov organov vodenja ali nadzora, ki je v temelju zasnovana kot odgovornost v notranjem razmerju. Na splošno velja, da je po ZGD-1 upnik aktivno procesno legitimiran za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe do članov organov vodenja ali nadzora, da bi tako prišel do poplačila terjatve, ki jo ima do družbe. Glavni pogoj pri tem je, da družba te terjatve upnika ne more poplačati. Če je nad družbo začet stečajni postopek, terjatve upnik ne more več uveljavljati v svojem imenu in za svoj račun, temveč le za račun družbe kot stečajnega dolžnika. Glede na število vpletenih subjektov so zanimivi predvsem odškodninski zahtevki upnikov, ki izvirajo iz materialnih statusnih preoblikovanjih. ZGD-1 vzpostavlja sistem neposredne odškod ninske odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora prevzete/prenosne družbe pri združitvah/delitvah, pri čemer pa ni povsem jasno, ali sta režima odškodninske odgovornosti v razmerju do upnikov izenačena. Prav tako izboljšan je koncept varovanja upnikov odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih, ki tudi z vidika odškodninskih zahtevkov ponuja jasnejše odgovore, zlasti ker ZGD-1 ureja še odrek in pobot zahtevkov. Posebna odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora, ki nima značilnosti odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč ima naravo neposlovne odškodninske odgovornosti, ko družba postane insolventna, je urejena v ZFPPIPP. Člani organov poslovodstva oziroma nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo ti imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če jim je mogoče očitati kršitev obveznosti, ki izraža protipravnost ravnanja. Tudi v tem primeru je upnik upravičen odškodninski zahtevek uveljavljati v svojem imenu, toda le za račun družbe kot stečajnega dolžnika. Vloga upnika je torej v stečaju zreducirana na nosilca procesne legitimacije za sodno uveljavljanje zahtevka, saj iz tega naslova nima materialnopravnih upravičenj. S tem je dosledno spoštovano načelo enakega obravnavanja upnikov, pri čemer pa veljavna zakonodaja upnikom omogoča uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ko višina škode še ni v celoti znana. Zakonsko je urejena tudi regresna pravica člana poslovodstva ali nadzornega sveta, da v stečajnem postopku zahteva povrnitev tistega, kar je preveč plačal.

02.11.2021