Drugotirna diplomacija je razmeroma nov pojav, ki omogoča uspešnejše reševanje oboroženih konfliktov. Pojem drugotirna diplomacija obsega nabor diplomatskih aktivnosti državnih in nedržavnih akterjev, vključenih v mirno reševanje sporov. Argumentacija je podprta s konkretnimi primeri mediacije nedržavnih akterjev v oboroženih konfliktih na Bližnjem vzhodu (Sporazum iz Osla), v Tadžikistanu, med Perujem in Ekvadorjem, v Mozambiku in Indoneziji. Trajnejši in težje rešljivi oboroženi konflikti običajno zahtevajo posredovanje več mediatorjev, ki se vključijo v različne faze reševanja oboroženega konflikta ali pa v isti fazi konflikta prevzamejo različne naloge. Uspešno reševanje oboroženih konfliktov zahteva poznavanje prednosti in slabosti uradnih in neuradnih, torej "drugotirnih" mediatorjev, in usklajenost njihovega delovanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BVVXYRCA

COBISSID

30487389

Objavljeno

19.06.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Knez, Smiljana, Simoniti, Iztok (2011). Drugotirna diplomacija. Teorija in praksa, letnik 48, številka 3, str. 628-645, 813. URN:NBN:SI:DOC-BVVXYRCA from http://www.dlib.si

MLA:

Knez, Smiljana, Simoniti, Iztok. "Drugotirna diplomacija." Teorija in praksa letnik 48. številka 3 (2011) str. 628-645, 813.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVVXYRCA>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)