Opombe
Doktorska naloga sodi na področje analize zaposljivosti delavcev invalidov, upoštevajoč (ne)ustreznost kompetenc ter motivacijo delavcev invalidov za usposabljanje in prezaposlovanje. Ključna teoretična izhodišča naloge zajemajo zaposlovanje invalidov in kariere delavcev invalidov, kompetenčni pristop, izobraževanje in usposabljanje delavcev invalidov ter področje motivacije. Zaposlovanje invalidov, predvsem ohranjanje zaposlitve delavcev invalidov in kariere delavcev invalidov, v kontekstu teme doktorske naloge razumemo kot os problema. Motivacijske teorije v kontekstu doktorske naloge pomenijo podlago za ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter prezaposlovanje. Pri tem nas bodo zanimali vpliv uresničenosti ali neuresničenosti potrebe po varnosti, vpliv pričakovanih izidov izobraževanja in usposabljanja ter prezaposlovanja, vpliv razhajanja med za delo potrebnimi in dejanskimi kompetencami ter vpliv možnosti za razvoj kariere na motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter za prezaposlovanje. Obravnava izbrane tematike za primer delavcev invalidov je nujna, saj gre za skupino delavcev, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja in posledic za delovno učinkovitost, ki iz tega izhajajo, med težje zaposljivimi, kadar zaposlitev izgubijo. Ravno tako jim je pogosto otežen karierni razvoj, če zaposlitev imajo. Zato je treba analizirati motivacijo za dejavnike, ki lahko pozitivno vplivajo na ohranjanje zaposlitve delavcev invalidov in na možnosti za razvoj njihovih kariernih poti s ciljem dviga delovne učinkovitosti in siceršnje usposobljenosti. V doktorski disertaciji smo zato na osnovi predstavljenih teoretičnih izhodišč in predstavljene problematike preučevanja ugotavljali, kaj vpliva na motivacijo delavcev invalidov za izobraževanje in usposabljanje ter prezaposlovanje. Raziskavo smo izvedli na primeru velikega slovenskega podjetja. V njej sta sodelovali dve organizacijski enoti oziroma dve podjetji iz skupine, enota, ki je v osnovi invalidsko podjetje, in enota, ki ni invalidsko podjetje. Ciljna skupina so bili delavci invalidi, ki so tudi starejši in nižje izobraženi, kar je pomenilo dodaten metodološki izziv z vidika priprave vprašalnika in same izvedbe anketiranja. Raziskovalni načrt je sestavljalo pet raziskovalnih faz: izvedba pregledne študije, analiza podatkov kadrovskega informacijskega sistema (KIS) (kvantitativni pristop), razvoj in testiranje vprašalnika v več podfazah in anketiranje (kvantitativni pristop), evalvacija rezultatov anketiranja na ravni organizacije (kvalitativni pristop) ter evalvacija rezultatov anketiranja na ravni zunanjih strokovnjakov (kvalitativni pristop). Znanstveni cilj doktorske naloge je bil oblikovati modela motivacije delavcev invalidov za izobraževanje in usposabljanje ter prezaposlovanje, v katerih bodo pokazani vplivi ključnih faktorjev na motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter prezaposlovanje. Kot ključne smo vključili tiste faktorje, na katere ima, čeprav so izhodiščno odvisni od delavčeve percepcije, posreden ali neposreden vpliv delodajalec, na primer skozi notranje akte, ki normativno urejajo področje, skozi možnosti za prilagoditev delovnega procesa in okolja, skozi ponudbo ustreznih aktivnosti in/ali skozi zagotavljanje možnosti za napredovanje. Rezultati anketiranja so pokazali, da varnost zaposlitve ne vpliva na motivacijo za usposabljanje in izobraževanje, niti na motivacijo za prezaposlovanje. Razlog za odsotnost vpliva varnosti zaposlitve na motivacijo za obravnavane aktivnosti gre najprej iskati v tem, da je bila povprečna vrednost varnosti zaposlitve relativno visoka in gre za potrebo, ki je že zadovoljena v tolikšni meri, da je delavci (invalidi ali zdravi) ne zaznavajo kot problematično. Rezultati raziskave ravno tako niso pokazali vpliva fizične intenzivnosti dela na motivacijo za usposabljanje in izobraževanje ter za prezaposlovanje. Hkrati delavci invalidi fizične intenzivnosti dela ne zaznavajo kot problematične. Ugotovitev, podobno kot v primeru odsotnosti varnosti zaposlitve, sovpada s teorijo hierarhije potreb po Maslowu, saj se v primeru zadostne zadovoljenosti nižje ležeče potrebe posameznik usmeri na druge, višje ležeče potrebe, ki niso zadovoljene (Maslow, 1982); ni namreč nujno, da je nižje ležeča potreba v celoti zadovoljena, preden posameznika motivira nekaj drugega (Coutts, 2010, str. 661). V evalvaciji rezultatov raziskave na ravni podjetja in na ravni zunanjih strokovnjakov je bilo izpostavljeno, da sta tip podjetja (javno podjetje) in ustrezna pravna ureditev, ki ureja status delavcev invalidov na ravni podjetja in države, pomemben dejavnik, ki skozi vpliv na nekatere obravnavane spremenljivke (varnost zaposlitve, fizična intenzivnost dela) sooblikuje motivacijo delavcev invalidov za obravnavane aktivnosti. Zakonodaja delodajalce zavezuje k upoštevanju omejitev in k zagotovitvi ustreznega delovnega mesta, ki bo te zdravstvene omejitve upoštevalo, zaradi česar je v urejenih okoljih mogoče pričakovati, da bo zahteva po ustrezni fizični intenzivnosti dela delavca invalida upoštevana. Rezultati raziskave o vplivu fizične intenzivnosti dela so pomembni zlasti zato, ker kažejo, da delavci invalidi, ki delo opravljajo v okolju, ki upošteva pravni okvir, s katerim je urejeno področje delavcev invalidov, niso fizično preobremenjeni ter da ustrezna fizična obremenjenost ni motivator, a tudi ne demotivator, saj je določena mera fizične intenzivnosti dela celo dobrodošla (kar je bilo izpostavljeno predvsem v evalvaciji rezultatov na ravni podjetja). Analiza ni pokazala, da bi bila višja kategorija invalidnosti statistično značilen motivator za izobraževanje in usposabljanje ter za prezaposlovanje. Na drugi strani se pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje ter pri motivaciji za prezaposlovanje kaže učinek slabšega zdravstvenega stanja, a je obraten od pričakovanega in v vsebinskem smislu kaže na to, da boljše zdravstveno stanje pozitivno vpliva na motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter za prezaposlovanje. Na tem mestu rezultati sovpadajo s pomislekom, ki smo ga imeli pri pripravi hipotez, ko smo navedli možnost, da lahko slabše zdravstveno stanje negativno vpliva na motivacijo za dodatne napore zaradi usmerjenosti v urejanje zdravstvenega stanja. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da večje možnosti napredovanja ne vplivajo na višjo motivacijo za usposabljanje in izobraževanje ter za prezaposlovanje. Izhajajoč iz obravnavanih motivacijskih teorij (v tem primeru predvsem Vroomove teorije pričakovanj) ter ugotovitev evalvacije rezultatov raziskave na ravni podjetja in na ravni zunanjih strokovnjakov, je odsotnost vpliva, vezanega na obstoj možnosti za napredovanje, na motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter za prezaposlovanje večplastna in povezana s pričakovanji na področju dejanskih možnosti za napredovanje. Pomembna je namreč ugotovitev, da so delavci invalidi obstoj možnosti za napredovanje v povprečju ocenili relativno nizko. Rezultati raziskave kažejo zanimivo sliko na področju kompetenc, ki odstopa od pričakovanega. Presežek dejanskih kompetenc delavca v primerjavi s tistimi, ki so na trenutnem delovnem mestu zahtevane, ne pomeni nižje motivacije za izobraževanje in usposabljanje. To pomeni, da tudi primanjkljaj ne spodbudi k izobraževanju in usposabljanju, kar preseneča, saj naj bi primanjkljaj kompetenc delavce spodbudil k temu, da ga odpravijo (Elliot in Dweck, 2005). Razhajanje dejanskih in za delo potrebnih kompetenc nima učinka niti na motivacijo za prezaposlovanje. A glede na to, da so rezultati pri delavcih invalidih pokazali minimalen primanjkljaj, je mogoče, da so kompetence delavca glede na potrebe trenutnega dela razvite v tolikšni meri, da jih delavci invalidi ne zaznavajo kot premalo razvite in ne čutijo potrebe po aktivnostih, ki bi lahko razvitost kompetenc ali njihovo usklajenost z zahtevnostjo dela dodatno izboljšale. Rezultati raziskave so najjasneje potrdili vpliv pozitivnih pričakovanih učinkov izobraževanja in usposabljanja ter prezaposlovanja na višjo motivacijo za usposabljanje in izobraževanje ter za prezaposlovanje. Navedeno sovpada z navedbami Vroomove teorije pričakovanj. V evalvaciji rezultatov raziskave je bila izpostavljena univerzalnost vpliva pričakovanj, ne glede na status invalida ali druge značilnosti posameznika. Rezultati raziskave so odprli številna dodatna vprašanja, ki se prepletajo z osnovnim problemom obravnave. Evalvacija rezultatov raziskave na ravni podjetja in na ravni zunanjih strokovnjakov je na primer pokazala, da se dejavniki in njihov potencialni vpliv na motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter za prezaposlovanje zelo prepletajo. Za podrobnejši vpogled bi bilo dobro na kvantitativnih podatkih uporabiti analizo strukturnih modelov, a to zaradi majhnosti realiziranega vzorca ni bilo mogoče. Pomemben prispevek pričujoče doktorske naloge je tudi v preučevanju populacije, ki je zelo redko vključena v raziskave, tako v tujih kot (še posebej) v domačih študijah. To je bilo izpostavljeno tudi pri evalvaciji rezultatov raziskave na ravni podjetja in na ravni zunanjih strokovnjakov. Z znanstvenimi in aplikativnimi cilji, ki so vsebinske narave, so tesno povezani metodološki znanstveni cilji doktorske naloge o zagotovitvi kar se da visoke stopnje veljavnosti izvedene raziskave skozi uporabo več tehnik, oceno primernosti anketne metode zbiranja podatkov za predmet preučevanja, ki se je izkazala kot nujna in kakovostna izhodiščna podlaga za kasnejšo kvalitativno obravnavo, ter oblikovanje standardiziranega kvantitativnega merskega instrumenta za ugotavljanje prisotnosti dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo delavcev invalidov za izobraževanje in usposabljanje ter prezaposlovanje. Rezultati raziskave so z metodološkega vidika vsaj toliko pomembni, kot so z oblikovanjem končnih verzij obeh motivacijskih modelov in drugih vsebinskih zaključkov raziskave pomembni z vidika dela s to občutljivo skupino delavcev. Ključne metodološke ugotovitve, ki bodo v korist raziskovalcem v prihodnjih raziskavah, so naslednje: Lastnosti ciljne populacije lahko močno vplivajo na možnosti izvedbe (kar se je potrdilo), zato je premišljen in dosleden postopek snovanja vsebine in poteka raziskave, testiranja merskega instrumenta ter prilagoditve same izvedbe raziskave nujen. Notranje okolje (tip podjetja, interni akti) in zunanje okolje (zakonodaja) lahko močno vplivata tako na percepcijo sodelujočih (npr. varnost zaposlitve) kot na same spremenljivke (npr. stanje fizične zahtevnosti dela) in tako na izide raziskave in nevtralizacijo učinka nekaterih spremenljivk, raziskovalec pa težko presodi, kateri vpliv na spremenljivke, ki jih v raziskavo vključi kot neodvisne (npr. varnost zaposlitve, fizična intenzivnost dela, kategorija invalidnosti), prevladuje in ali ima pomemben učinek na to, ali bo izbrana neodvisna spremenljivka vplivala na odvisno ali ne. Zunanji učinki (npr. zakonodaja) lahko na spremenljivko vplivajo do te mere, da jo je treba za natančnejši vpogled redefinirati ali celo razbiti na več spremenljivk (npr. kategorija invalidnosti glede na zakonodajo, po kateri je delavec invalid pridobil status in kategorijo invalida), kar v nadaljevanju vpliva na kompleksnost raziskave in raziskovalnega instrumenta, ki pa lahko trči ob omejitve, ki jih določajo lastnosti morebitne ciljne populacije. Na primer, ali je mogoče pričakovati, da bo starejši, nižje izobražen delavec invalid znal povedati, po katerem zakonu je pridobil status invalida? Saj smo v našem primeru ugotovili, da nekateri sodelujoči niso znali odgovoriti niti na to, katero kategorijo invalidnosti imajo. V našem primeru je zunanji vpliv tolikšen, da je mogoče pričakovati, da je sooblikoval nevtralizacijo vpliva na naši odvisni spremenljivki (motivacijo za izobraževanje in usposabljanje ter za prezaposlovanje). Kompleksnost tematike odpira vprašanje potrebe po uporabi naprednih multivariatnih metod, kot je analiza strukturnih modelov, a to pomeni pri obravnavi populacij, ki jih je težko zajeti v raziskavo, poseben izziv, ker je težko realizirati ustrezno velik vzorec, ki bi štel nekaj sto enot, tudi takrat, ko sodeluje večja organizacija, saj je sodelovanje odvisno od volje posameznikov, ta pa od značilnosti ciljne skupine.