Aerobni trening v subakutnem obdobju po možganski kapi
Aerobic training in subacute stroke patients

slovenski

2017

letnik 16, številka 1

aerobna zmoglivost   aerobni trening   možganska kap   rehabilitacija

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: V članku prikazujemo učinke individualno načrtovane in stopnjevane aerobne vadbe na sobnem kolesu na povečanje telesne zmogljivosti, hojo ter funkcijsko stanje v subakutnem obdobju po možganski kapi. Metode: V raziskavo smo vključili 40 bolnikov v subakutnem obdobju po možganski kapi in jih naključno razdelili v testno in kontrolno skupino. Testna skupina je poleg ustaljenega programa rehabilitacije izvajala individualno načrtovan aerobni trening na sobnem kolesu. S postopnim večanjem intenzivnosti in daljšanjem trajanja treninga so bolniki ob koncu treninga vadili pol ure dnevno, pet dni v tednu, z intenzivnostjo 80 % maksimalne obremenitve, dosežene pri obremenitvenem testu na kolesu ob sprejemu. Pri vseh bolnikih smo beležili število vadbenih enot dinamične vadbe, pred pričetkom in po štirih tednih vadbe pa izmerili največjo porabo kisika (VO2peak), v šestih minutah prehojeno razdaljo, izvedli časovni test vstani in pojdi in ocenili funkcijsko stanje bolnikov z Lestvico funkcijske neodvisnosti (FIM). Rezultati: V statistično analizo je bilo vključenih 38 bolnikov, po 19 v vsaki skupini. Skupini sta bili izenačeni po spolu, starosti, času od nastopa možganske kapi do pričetka rehabilitacije, začetni povprečni vrednosti VO2peak, po prehojeni razdalji v šestih minutah, času izvedbe testa vstani in pojdi in oceni FIM. Po štiritedenski vadbi smo pri bolnikih obeh skupin beležili izboljšanje vseh merjenih parametrov, večje v testni skupini, vendar razlike med skupinama niso bile statistično značilne. Statistično značilno večje je bilo le število vadbenih enot dinamične vadbe v testni skupini. Zaključek: Individualno predpisana aerobna vadba ima ugoden učinek na telesno zmogljivost, hojo in funkcijsko stanje bolnikov tudi v subakutnem obdobju po možganski kapi. Štiritedensko obdobje izvajanja aerobnega treninga pri naših bolnikih je bilo prekratko, da bi se pokazali učinki prilagoditve srca in ožilja ter presnove v mišicah zaradi redne aerobne telesne dejavnosti. Bolniki pa so pridobili znanje in občutek, na kakšen način lahko z aerobnimi aktivnostmi varno nadaljujejo po odpustu iz rehabilitacijske ustanove.

14.11.2017